Ko v hišo pride mladiček, bi poleg vseh ostalih stvari ( ki jim v prvih dneh ni videti konca) ena izmed prioritet morala biti tudi učenje ‘biti sam’.
To je izjemnega pomena za srečno pasje življenje, saj ima le redkokateri pes svojega skrbika ob sebi 24 ur na dan. Pa tudi, če imamo ta privilegij, se nikoli ne ve, kdaj bo prišlo do situacije, ko bomo primorani kosmatinca za nekaj časa pustiti samega.
Če pes ni vajen biti sam, lahko razvije vzorce problematičnega obnašanja, kot so žvečenje pohištva, ekstremno lajanje … Psi so izjemno družabna bitja, zato je izolacija za njih stresna. Upanje, da bo sčasoma bolje, ni dovolj, če vemo, da lahko nekaj v tej smeri naredimo sami, začenši pri mladičku.
Naj se učenje prične takrat, ko ste vi doma. Ustvarite varno, omejeno območje, katerega cilj je, da ga pes posvoji kot brlog, kot prostor za sprostitev (in ne kot kazen). Da bi si kuža prostor razlagal kot nekaj pozitivnega in ga povezoval z lepimi stvarmi, mu kdaj sem postavite obrok. Če je prostor dovolj velik, se tukaj igrajte z njim. Imejte nekaj ločenih, njemu ljubih igrač, ki so namenjeni samo za v ta prostor. Ko pes z veseljem stopi na to območje, je čas, da pričnete z ”biti sam” treningom.
Če je prostor dovolj velik, se tukaj igrajte z njim. Imejte nekaj ločenih, njemu ljubih igrač, ki so namenjeni samo za v ta prostor.
Pričnete tako, da ‘zaprete’ psa v območje in hitro ter potiho zapustite prostor. Skoraj takoj se vrnete in ga nagradite s pohvalo ali priboljškom. Postopek nekajkrat ponovite, počasi podaljšujete obdobje odsotnosti. Na pričetku bosta dovolj minuta ali dve, čez štiri dni pa je to lahko že daljše obdobje.
V obdobju odsotnosti potiho spremljajte, kako gre psu. Če je tih in miren, ga lahko nagradite in spet zapustite prostor. Nikoli pa ne delajte preveč cirkusa okoli vaših vmesnih prihodov, saj ne želite, da bi vas pričel kuža pogrešati.
Če pes joka, je to znak, da ste pričeli z navajanjem, še preden je pes osvojil prostor kot nekaj dobrega, prijetnega, sproščujočega. Ko vas kliče, ga nikar ne izpustite iz območja, saj mu bo to dalo vedeti, da obstaja način, da gre ven. In potemtakem bo tudi v času vaše zaresne odsotnosti jokal in lajal in čakam na ‘osvoboditev’. Raje mu skrajšajte čas v območju in postopoma, njemu primerno, prilagajajte.
Da psu ne bo dolgčas, je dobro prostor opremiti z nečim, kar ga bo zaposlilo, kot so igrače za žvečenje.
Če pes joka, je to znak, da ste pričeli z navajanjem, še preden je pes osvojil prostor kot nekaj dobrega, prijetnega, sproščujočega.
V tej fazi bi moral pes že vedeti, da četudi ste vi doma, on ni vedno v centru pozornosti. Zna biti sam in zna sam najti zabavo (ki pa ni uničevanje hiše). Vaše odsotnosti ne povezuje z osamljenostjo.
Omejen prostor je le začasen, ko ga enkrat pes popolnoma osvoji, mu postopoma širite območje, po eno sobo (prostor) naenkrat. Cilj je, da je odrasel kuža, ko je sam doma, sproščen, samozavesten in zaupanja vreden.
vir: www.akc.org
