Tudi psi imajo krvno skupino in ta je pomembna. Če ne prej pa takrat, ko se odločite, da bo vaš pes postal krvodajalec. Ali tedaj, ko bo nujno potreboval pomoč drugih pasjih krvodajalcev.
Kot pravijo na Veterinarski zbornici Slovenije, je eno najbolj pogostih vprašanj lastnikov potencialnih krvodajalcev – ali imajo tudi psi krvno skupino?
Imajo in njihova določitev je nujno potrebna, saj je sistem krvnih skupin pri psih nekoliko drugače kot pri ljudeh. Od ljudi in tudi mačk je ena najpomembnejših razlik ta, da v serumu večinoma nimajo naravno prisotnih protiteles proti drugim krvnim skupinam.
Protitelesa se začnejo tvoriti šele v stiku z neustrezno krvjo – torej, če pes, ki nima prisotnega antigena DEA 1, dobi transfuzijo krvi, kjer je ta antigen prisoten. Prejemnikov organizem se tako odzove na tuje antigene s tvorbo protiteles. Iz tega dejstva izhaja napačno prepričanje, da lahko pes prvič v življenju dobi katerokoli transfuzijo. V tem primeru takojšnje transfuzijske reakcije sicer res ne bo, lahko pa prejemnik nekompatibilne krvi v roku 1–2 tednov ustvari dovolj protiteles, do pride do pozne transfuzijske reakcije. Poleg tega pa seveda z aplikacijo DEA 1 pozitivne krvi povzročimo tvorbo protiteles pri DEA 1 negativnem prejemniku, zaradi česar bo lahko imela žival težave ob naslednjih morebitnih transfuzijah.
Določitev krvne skupine prejemnika in krvodajalca je torej nujno potrebna. »Na tržišču obstajajo različni testi za določanje krvnih skupin pri psu, ki so lahko dostopni tudi veterinarjem v Sloveniji, so cenovno ugodni, hitro izvedljivi in zelo preprosti za uporabo. Zato ni prav nikakršnega razloga, da tako dajalcem kot prejemnikom transfuzije ne bi mogli določiti krvne skupine,« pravijo na Veterinarski zbornici Slovenije.