Eno od naravnih in prirojenih vedenj je tudi lajež. Nekoč je bila to pri psih zelo cenjena lastnost, saj so z laježem opozarjali na morebitne nevarnosti.
Pri nekaterih pasmah so celo z usmerjeno vzrejo spodbujali veselje do lajanja. Dandanes pa je takšno vedenje marsikdaj nezaželeno in je tudi eden pogostejših problemov, s katerimi se srečujejo skrbniki psov.
Čeprav so nekatere pasme bolj nagnjene k temu vedenju, je v večini primerov določen razlog, ki je psa v določenem trenutku spodbudil k lajanju. Nekaj najbolj pogostih razlogov:
Lajanje zaradi strahu
Zelo pogost vzrok laježa je strah. Pes se lahko v določenih okoliščinah počuti neugodno oz. je prestrašen in želi nevarnost odgnati z laježem.
Varovanje teritorija
Psi začnejo po navadi lajati, ko v hišo vstopi neznana oseba ali pa, ko zaslišijo hišni zvonec.
Izsiljevanje pozornosti
Še zlasti bolj živahni psi želijo imeti našo pozornost in kaj hitro se naučijo, da jo lahko dobijo z laježem. S tem, ko mu to vedenje prepovedujemo, pravzaprav njegovo vedenje potrjujemo, pes je dosegel svoje in je zadovoljen.
Ločitvena tesnoba
Če pes ne želi biti sam, lahko to začne sporočati z glasnim laježem ali celo tuljenjem. Takšno vedenje je lahko razvada ali pa je posledica tako imenovane ločitvene tesnobe.
Nuša Pečnik (objavljeno v reviji Moj pes)
