Radi imate svojega psa in prepričani ste, da zelo dobro veste, kaj je najboljše zanj. Pa je res tako? Vzgoja psa je izziv, ki se nikoli ne konča. Tokrat o najbolj pogostih napakah, ki jih delamo pasji skrbniki.
Velikokrat pozabimo na osnove in v želji po izpolnitvi svoje praznine pozabimo, kaj psi pravzaprav so. Še vedno so namreč psi in kot takšni živijo drugačno življenje kot mi ljudje, imajo drugačne potrebe, želje in predvsem so drugačni od nas. Poglejmo si, kaj so tiste najpogostejše napake, ki jih ljudje tako radi grešimo, ko pride na vrsto vzgoja psa.
VIDEZ NI VSE
Največkrat se ljudje odločajo za nakup psa glede na njegov videz. Kljub temu psi niso samo ‘luškani’ in kosmati ali veliki in zastrašujoči čuvaji. Prav vsak ima svojo osebnost, poleg tega pa v sebi nosi globoko zapisane informacije, ki so različne pri prav vsaki pasmi posebej. Ne glede na vaše želje na svetu obstaja toliko različnih pasem psov, da boste zagotovo našli zase primernega. Četudi izberete psa v zavetišču, tam povprašajte o značaju psa, ki si ga želite. Psi, še posebej mladički, gredo skozi obdobja rasti, hormonskega neravnovesja, obdobja strahu in razvijajo svoj značaj glede na svoje izkušnje v življenju. Prvi vtis je lahko tudi napačen, zato je vedno dobro povprašati vzreditelja ali vodjo zavetišča o njegovem značaju in upoštevati njihovo priporočilo.
MLADIČEK JE ŠE PREMLAD ZA VZGOJO IN TRENING
Če ste mladička vzeli pri odgovornem vzreditelju, je že on poskrbel za velik del vzgoje in socializacije mladička, še preden je prestopil prag novega doma. Izgovor, češ, mladiček je še premlad, da bi se naučil hišnih pravil, kje lulamo in kakamo, ter, kaj je dovoljeno in kaj strogo prepovedano. Vzgoja psa se začne od prvega dne in se nikoli ne konča. Prepričanje, naj pes še malo odraste, je povsem napačno. Največ za vzgojo in socializacijo lahko naredimo prav v teh prvih tednih in mesecih življenja svojega kosmatinca. Ustvarjanje dobre navezave, učenje pravil in pravilne igre pomeni ogromno. Učenje s pomočjo pozitivne motivacije lahko izjemno poglobi vez med lastnikom in psom. Vadba je lahko zgolj nekaj minut na dan, a teh kakovostno preživetih nekaj minut dnevno s psom pomeni izredno veliko.
POMANJKLJIVA SOCIALIZACIJA
Vzgoja psa in njegova socializacija sta najpomembnejši stvari v življenju psa. Če ste poskrbeli za osnovne stvari, kot je hrana, voda in primeren prostor, je prav to tisto, kar vam bo prineslo srečo v vaš dom. Samo zato, ker je vaš pes pasme zlati prinašalec ali labradorec, še ne pomeni, da bo imel rad vse ljudi in otroke. Največ napak naredijo prav lastniki manjših pasem in pasem, ki imajo sloves prijaznih. Tako kot ni nevarnih pasem, tudi ni prijaznih pasem. Vse prevečkrat se spozabijo prav lastniki majhnih pasem in ne poskrbijo dovolj za vzgojo in socializacijo. Tako lahko videvamo kužke, ki nimajo primernega odpoklica, so velikokrat zelo provokativni in vse prevečkrat preveč počlovečeni. Velikokrat prav v pomanjkanju vzgoje in socializaciji tiči problem ločitvene tesnobe, ki se kaže v neprimernem vedenju, ko je odsoten lastnik, in težavah, ki jih takšno vedenje prinaša. Ne glede na to, ali ima vaš pes 5 ali 70 kg, ste dolžni poskrbeti za vzgojo in čim boljšo socializacijo med celotni življenjem psa.
SAJ BO PRERASEL
Vzgoja mladička se začne že od prvega dne v leglu in nato intenzivno od prvega dne v novem domu. Določena vedenja velikokrat povezujemo z obdobjem rasti, mladostjo in razigranostjo. V večini primerov to popolnoma drži.
Ob menjavi zob je vsekakor več žvečenja in grizenja, v obdobju plašnosti je mladiček bolj previden, ko prihaja v puberteto, hormonska neravnovesja in odraščanje s seboj prinese tudi označevanje teritorija in še kaj. Vsekakor moramo kot lastnik tega čudovitega bitja poznati tudi njegove razvojne faze od mladička dalje, a to naj ne bo izgovor za pomanjkanje socializacije in postavitev nujnih okvirjev in pravil za celo naše skupno življenje.
Čeprav je naš kuža star recimo 4 mesece in ravno menja zobke, to še ne pomeni, da lahko v nedogled preizkuša, kje so naše meje. Eno je, ko kuža grize v igri in žveči ter grizlja, ker si s tem lajša težave ob menjavi zob, drugo pa je, ko ta isti mladiček preizkuša, kje so naše meje in nas prav pošteno grize. Kje je vaša meja, boste določili sami, a svetujem vam, da meje postavite čim prej. Sama postavim mejo točno tam, kjer se konča igra in začne preizkušanje, kdo bo koga. Vsa socialna bitja, tako človek kot psi, potrebujemo določena pravila, da lahko živimo mirno v skupnosti. Nespoštovanje pravil in zatiskanje oči, češ, saj bi prerastel, nam ne bodo prinesli uspeha. Določena vedenja lahko hitro skupaj s psom zrastejo in prerastejo mejo še sprejemljivega vedenja. Imejte v mislih, da je mladič še vedno mladič in ni psihično odrasel, a ravno tako mora spoštovati določene omejitve in pravila v odnosu z nami in okolico.
NUDIM MU VSE, KAR POTREBUJE
Kupujete mu najboljšo hrano, poskrbite za vedno svežo vodo in vsak teden ima nove igrače, posteljo … Obiskali ste celo malo šolo in vsak dan se neutrudno crkljate. V prepričanju, da mu nudite vse, kar potrebuje, se še vedno lahko pojavijo težave. Vse prevečkrat se ujamemo v svet potrošništva in vsega, česar pes pravzaprav niti ne potrebuje. Noben pes ne potrebuje zlate posode, iz katere je in pije, niti kavča iz svile, na katerem bi spal. Bolj kot vedno nove igrače in tedensko novo posteljo, ki smo jo kupili, ker je bila ta pa res lepša od tiste prejšnje, nima za psa nobene vrednosti, če se s temi igračami ne znamo igrati skupaj s psom. Postelja nima nobene vrednosti, če psu ne ustreza spati na njej, niti mu ovratnica z biserčki in lakirani nohti ne pomenijo prav nič. Naš kuža bo veliko lažje in veselo živel v svetu, kjer bo še vedno lahko pes, se sprehajal po travi in sproščal svoje nagone v aktivnostih, ki ustrezajo tako njemu kot nam.
AKTIVNOST TAKO IN DRUGAČE
Izbor, kaj vse lahko počnemo s svojim psom, je tako dolg in širok kot naša domišljija. Kako vašega psa pravilno zaposliti, da bo srečen in bo na pravilen in varen način, ki je sprejemljiv okolici, sproščal svoje nagone, se obrnite na najbližje kinološko društvo, ki vam bo znalo svetovati. Pomembno je izbrati pravo aktivnost. Ovčarski in pastirski psi imajo namreč nekatere nagone razvite bolj kot na primer družni psi. Aktivnosti, kjer se bo res sprostil, so zato lahko drugačne. Hrt, katerega že zgradba telesa na daleč vpije, kako rad bi tekel, ne bo srečen samo na vrvici, ravno tako ovčarski in pastirski psi nadvse uživajo v igri vlečenja, sledenju in še čem. Za vsakega se najde prava aktivnost, le odločiti se moramo in stopiti iz svojega udobja in s psom skupaj delati, ne samo v lepem vremenu in ko se nam zljubi, ampak tudi takrat, ko pes to potrebuje, pa čeprav je to deževen in zaspan dan. Prava aktivnost bo pozitivno vplivala tako na naše življenje kot sproščenost našega psa.
NAGRAJEVANJE
Cviljenje, proseči pogledi in izsiljevanje so marsikje vsakdan, tako pri hranjenju kot drugih aktivnostih. Nagrajevanje kar tako nima nobenega pomena. V večini primerov nagrajevanje v neprimernem času, ravno tako kot kaznovanje ne prinese ničesar dobrega. Hranjenje psa z mize, ko proseče gleda, vam ne bo prineslo ničesar dobrega. Ravno tako bikovka ali uhelj, ki ga pes dobi samo zato, da bo 5 minut tiho, nima nobenega smisla. Nagrado, pa naj si bo to hrana, igrača ali pa naša pozornost, si mora pes prislužiti in ne izsiljevati iz nas. Igra s psom, ko je že 10 minut veselo skakal po vas in izsiljeval vašo pozornost, zgolj potrjuje njegovo vedenje. Zdaj ve, kaj mora storiti, da bo od vas dobil pozornost in igro. Zato bodite tako pri kaznovanju kot pri nagrajevanju previdni. Vsega mora biti ravno prav in predvsem ob pravem trenutku.
KAZNOVANJE
Kaznovanje ali korekcija – niti ni pomembno, kako to poimenujemo. Dandanes se te besede vsi izogibamo, kot da je to nekaj najstrašnejšega na tem svetu. A dejstvo ostaja. Vsi se učimo preko izkušenj, nagrajevanja in kaznovanja. Vzgoja psa se gradi na tem. Mladički se primernega obnašanja učijo že v leglu od mame in svojih vrstnikov, tako kot smo se mi učili v mladosti, zakaj je dobro »Ne dotikaj se« upoštevati. Pa nas je vseeno verjetno kdaj opeklo, kadar nismo poslušali, a danes zelo dobro vemo, kaj pomenita vroča pečica in vrela voda. Kaznovanje je del vzgoje, in čeprav si pod to večina predstavlja zgolj palico in povodec, je kaznovanje še kaj drugega. Veliko nasprotnikov kaznovanja kot takšnega se niti ne zaveda, kako močno kaznujejo svojega psa nezavedno na psihičnem nivoju. Takšno kaznovanje je velikokrat še močnejše in bolj problematično kot zgolj poteg z vrvico in odločen NE! Ne glede na to, kakšno je vaše mnenje o kaznovanju in nagrajevanju, brez enega in drugega ni pravilne vzgoje in življenja. Vsa socialna bitja se učimo, učenja pa ni brez izkušenj – te pa prinašajo tako dobre kot manj dobre stvari. Na nas je, da ohranjamo zdravo mero razuma in psa nagrajujemo in kaznujemo ob pravem času, na pravem mestu, za pravo stvar.
NEPOZNAVANJE PASME
Dobro je vedeti, kaj pravzaprav imamo v svojih rokah. Če smo naredili svojo domačo nalogo in se za psa odločili glede na karakter, značilnosti pasme in tisto, kar mu lahko nudimo, smo najverjetneje izbrali dobro. Vse prevečkrat pa izbiramo zgolj na podlagi splošnega prepričanja in videza. Ne poglobimo se v pasmo kot takšno in njene karakteristike. Prav te so namreč tiste, ki nam lahko zelo razveselijo naš vsakdan ali nam ga pretirano obremenijo. Pes z dolgo dlako, ki potrebuje posebno nego, pač ni za ljudi, ki je nimajo ne časa ne volje tudi čistiti. Prav tako ni dobra izbira, kadar si želimo umirjenosti in poležavanja na kavču, izbrati pasmo, ki potrebuje veliko gibanja in zaposlitve. Nepoznavanje osnovnih potreb našega psa (ne zgolj hrana, voda in zavetje) in specifik pasme lahko privede do hudih konfliktov. Ne glede na to, kaj imamo v rokah, še vedno ostaja rešitev – le odločiti se moramo in poiskati pomoč ter predvsem biti pripravljeni na spremembo v načinu razmišljanja in življenja s psom kot takšnega. Brez sprememb lastnika ni sprememb v vedenju psa.
OSKRBA
Vsi se strinjamo, da je psu treba dnevno menjavati svežo vodo, mu nuditi hrano in zavetje. Kaj pa dovolj gibanja? Ste pomislili na to, kdaj ste nazadnje psu dali tabletko proti notranjim zajedavcem? Ni namreč dovolj, da za to poskrbite zgolj enkrat letno ob cepljenju za steklino. Tabletke proti notranjim zajedavcem je treba psu dati večkrat na leto. Pri odhodu na morje ne pozabite tudi na zaščito pred srčno glisto, ki je tudi na naši obali pogosta. Pa zaščita proti klopom in bolham. Kaj pa sterilizacija in kastracija? Še posebej, če ste lastnik manjših pasem, poglejte malo zobe, mogoče ušesa. Na vse to velikokrat kar malo pozabimo. Za dolgo skupno življenje je treba poskrbeti tudi (ali predvsem) za zdravstveno stanje.
Z nekaj truda lahko vsakdo vzgoji psa. O tem smo že pisali tukaj.
Urška Krivec
