Tosa inu je verjetno edina pasma psov na svetu, ki se uradno uporablja za pasje boje – in sicer na Japonskem.
Značilnost teh bojev je, da se psi obnašajo kot sumo borci; ugrizi do krvi so nedovoljeni, prav tako kot tudi lajanje in renčanje. Smisel boja je, da pes drugega psa fizično nadvlada in ga prisili v predajo. Tovrstni pasji boji torej nimajo nikakršnih skupnih lastnosti s pasjimi boji, ki so namenjeni krvoločnosti.
Ker pasme tosa inu v Sloveniji skoraj ne poznamo – novembra lani smo namreč dobili šele prvo rodovniško leglo teh psov – nam jo je predstavila Ela Molek.
Kje in kdaj ste dobili svojega prvega predstavnika te pasme? Zakaj po vašem mnenju tose inu praktično ne poznamo?
Prvega predstavnika te pasme smo dobili pred več kot desetimi leti. Ime mu je bilo Etsuko Komaki, preimenovali smo ga v Eri, k nam pa je prišel od zelo znane in cenjene vzrediteljice Gabriele Pavličkove s Češke. S pasmo smo se prvič srečali na razstavi psov v Ljubljani, kjer je ta vzrediteljica razstavljala svojega psa, ki je kasneje postal tudi svetovni prvak. Takoj, ko smo videli to pasmo, nam je bil pes vizualno všeč, ko nas je prepričal še opis značaja, pa dvomov o nakupu ni bilo več. Slovenija je država, kjer prevladujejo manjši psi, saj se ljudje velikokrat mislijo, da majhen pes pomeni manjše težave, kar pa v praksi ne drži. Pasma tosa inu je v Sloveniji zelo slabo poznana, dnevno nas mimoidoči sprašujejo, katera pasma je to in obenem pohvalijo videz naših psov. Marsikdo to pasmo povezuje z boji in neupravičeno misli, da so to napadalni psi. Tosa inu je vse prej kot napadalen. Je popolnoma tak, kot ga vzgojimo. Poleg tega pa izredno pripaden lastniku, za katerega bi dal tudi svoje življenje. Ko enkrat živiš s toso, spoznaš značaj in naravo te pasme. Takrat se zaveš, kaj vse ti lahko ta pes ponudi. Le stežka se odločiš za katerokoli drugo pasmo, ko pride čas, da se od psa posloviš. Tudi sami smo po izgubi prvega psa vedeli, kaj želimo – zopet psa te pasme.
Osebni arhiv Ele Molek
Kaj vam je pri tej pasmi najbolj všeč?
Kot rečeno, smo prvič spoznali to pasmo na razstavi na Gospodarskem razstavišču in takoj nam je bila všeč. Potem smo malo prebrali o pasmi; všeč nam je bila vizualna podoba, rdeča barva, miren, stabilen značaj. Rekli smo: »No, to pa je pes!« Zdaj, ko pasmo poznamo že zelo dobro, lahko iz prve roke rečem, da je to mentalno stabilen pes, zelo predan svojemu lastniku in družini, inteligenten z velikim srcem in do neke mere čuvaj. In zato nam je všeč. Glede na to, da sami pred tem nismo imeli izkušenj s tako velikimi psi, smo se seveda odločili, da je obiskovanje pasje šole ob odraščanju psa naša želja in obveza. In to nas je pripeljalo do spoznanja – psa si vzgojimo sami in se ob igri in učenju z njim še bolj povežemo. Tosa inu vam bo hvaležen, da si boste vzeli čas zanj in vam bo to zadovoljstvo vračal prav vsak dan.
Je to pasma, ki je primerna za začetnike ali izkušene lastnike? Kako aktivni morajo biti potencialni lastniki in komu bi to pasmo priporočili?
Tudi mi smo bili nekako začetniki, ko smo se odločili za to pasmo. Sicer smo imeli daljne izkušnje iz otroštva z dobermani, vendar se je ob nakupu tos začelo tudi naše spoznavanje teh psov. In do danes nam ni žal. Mogoče bi začetniku predlagala psičko, saj je bolj umirjena in še bolj predana lastniku. Pasma je primerna za vsakega, ki je mentalno stabilna oseba in iz psa ne bo naredil nekaj slabega. Ampak nevzgojenega in za družbo neprimernega psa lahko narediš tudi iz čivave. Ker je pasma večja, sem nekako mislila, da ne bo potrebovala veliko gibanja, pa ni tako. Ti psi imajo zelo radi daljše sprehode po naravi, tudi morje, niso pa najbolj primerni za kakšne hude vzpone ali maratonske teke. Vsekakor je pasma primerna tudi za začetnike – seveda ob zavedanju, da je to pes z močnim značajem, ki potrebuje primerno socializacijo in vzgojo. Takim priporočam obisk pasje šole že v zgodnji mladosti, saj bomo tako dobili vzgojenega psa, ki bo užival v sobivanju tako s psi kot z ljudmi. V osnovi so tose zelo odprte do ljudi in kakršen koli strah je odveč. Tosa inu je zelo prijazen pes, če ga le tako vzgojiš. Pes zgolj odraža svojega lastnika.
Čemu je treba pri socializaciji in vzgoji te pasme nameniti največ poudarka?
Ta pasma je zelo inteligentna, stabilna, zelo hitro se uči in sledi svojemu lastniku. Ne gre za trmasto pasmo. Mogoče je nekaj več poudarka treba nameniti socializaciji z drugimi psi. Primerna socializacija, učenje psa v igri z drugimi psi, kaj lahko in česa ne sme, sta ključni nalogi lastnika v prvem letu psa. To boste najlažje izvajali prav v pasjih šolah, kjer se srečujejo psi različnih pasem in kjer se še vsi učijo. Poleg socializacije je pomemben tudi odpoklic psa, s čimer se izognemo neželenim situacijam. Tosa inu mentalno odrašča do svojega tretjega oziroma četrtega leta. Takrat pes še bolj pokaže svojo navezanost na svojega lastnika in zmanjša svojo potrebo po igranju z drugimi psi. To pomeni, da boste takrat s psom najbolj uživali, saj vas bo primerno ubogal in vam sledil skozi preživljanje prostega časa po vaših željah.
Za katere kinološke športe je ta pasma primerna in koliko gibanja potrebuje vsak dan?
Mi gremo na sprehod vsak dan zjutraj in popoldne. Zjutraj sprehod traja okrog pol ure, popoldne eno uro ali več, ampak to je za nas tudi čas umiritve, naš način ‘joge’. Se pa med konci tedna več sprehajamo, saj imamo več časa. Pri psu ni pomemben samo sprehod, ampak se mora tudi mentalno utruditi, in sicer z novimi potmi sprehodov, kjer so nove vonjave, ali s kakšnimi miselnimi igricami. Ne boste verjeli, kako se tudi tako prijetno utrudijo. To seveda ne pomeni, da bo psu zadostoval zgolj petminutni sprehod opravljanje potrebe. Sicer pa tosa naredi vse, le da je lahko v vaši družbi. Tudi daljši tek (na primer 30 minut) mu odgovarja, da vas le spremlja. Tosa inu se vam bo popolnoma prilagodil. Ni pa to pasma za agility šport, saj je enostavno prevelik. Dosežejo težo od 60 do 80 kilogramov. Navkljub temu so izredni atleti, in to mnogo boljši, kot bi kdorkoli pričakoval.
Ima ta pasma kakšno manj želeno karakteristiko?
Načeloma ne. Kot za vsakega psa tudi za to pasmo velja, da sta pri razvoju pomembni dosledna vzgoja in socializacija. Neprimerna socializacija ali celo spodbujanje agresivnosti lahko privedeta do napadalnega psa – tako je lahko pri vsaki pasmi. V primeru, da za psa nimate časa, oziroma s svojim psom ne želite preživljati vsaja del svojega prostega časa, potem tosa ni primeren pes za vas. Mi imamo s toso odlične izkušnje, je naš življenjski spremljevalec. Kar lahko zagotovimo – tosa se bo navzel vaših navad, se prilagodil vašemu stilu življenja in bo vesel vsakega trenutka, ki mu ga boste namenili. Pes bo točno tak, kot si ga boste vzgojili.
Katja Željan
