Bedlingtonski terier je pasma, ki je pri nas še zelo redka. Šele nedavno smo namreč v Sloveniji dobili prvo rodovniško leglo teh zelo inteligentnih, psihično trdnih in pogumnih psov.
Nam je pasmo bedlintonski terier predstavila vzrediteljica Katja Sheikh iz Ilirske Bistrice.
Domovina bedlingtonskega terierja je Velika Britanija, še zlasti rudarsko območje Rothbury Forest v grofiji Northumberland. Bedlingtonski terier spada med stare terierske pasme, sprva pa je bil znan kot rothbury ali rodbury terier. Ime bedlintonski terier se pri pasmi ni uporabljalo do leta 1825, vendar imajo nekateri od teh psov rodovnike, ki jih je mogoče zaslediti že vse od leta 1782. Po eni od razlag naj bi prispel v Anglijo v 18. stoletju, skupaj s potujočimi cigani. Po nekaterih teorijah so si prepoznavne nepostrižene resice na uhljih teh psov omislili ravno cigani zaradi njihove velike ljubezni do uhanov. Po drugi teoriji so se za resice odločili rudarji zato, da bi pse ščitile pred ugrizi podgan. Pasma ima namreč dolgo zgodovino lova podgan v rudnikih. Kasneje so pse križali z različnimi vrstami terierjev, predvsem z lovskim psom vidrarjem, ki so ga uporabljali za lov na vidre, whippetom, dandie dinmontom, malim angleškim hrtom in verjetno tudi s kodrom. Prvotno se je pasma uporabljala za lov na male škodljivce ter jazbece in lisice, saj je bila njena hitrost in ostrina pri lovu zelo cenjena. Vlogo delovnega lovskega psa opravlja bedlintonski terier še danes, čeprav ga mnogi poznajo predvsem v vlogi reševalcev in spremljevalnih psov. Poleg klasične razstavne linije je še vedno prisotna tudi lovska linija granitor.
osebni arhiv Katje Sheikh/fotoatelje Maraž Ilirska Bistrica/
osebni arhiv Katje Sheikh/fotoatelje Maraž Ilirska Bistrica/
Njihovo naklonjenost si je treba pridobiti
»S pasmo sem se srečala med življenjem v Angliji. Zaradi svojega prav posebnega videza, ki spominja na ovčko, so mi ti psi hitro padli v oči. Imela sem veliko srečo, da sem lahko nekaj časa preživela v družbi dveh kužkov, ki sta me popolnoma navdušila,« priznava Katja Sheikh in hkrati dodaja, da je pasma izpolnjevala vse kriterije, ki se ujemajo z njenim življenjskim stilom. »Zato sem se tudi odločila zanjo. Bedlingtonski terierji niso ne preveliki in ne premajhni, saj dosežejo med 10 in 13 kilogramov. Veljajo za hipoalergeno pasmo in ne spuščajo dlak. Dolžino dlake lahko prilagajamo, kar je velik plus, če zime preživljaš na kontinentu in vroča poletja ob morju. Čeprav se po njihovih žilah pretaka lovska kri, so zvesti in s primerno vzgojo in treningom zelo učljivi psi. So kondicijsko zelo sposobni in me tako lahko spremljajo na dolgih trekingih. Če bi jih morala opisati z eno besedo, bi to bila – naklonjeni. Pridobiti si njihovo naklonjenost je privilegij, saj so po naravi plahi in nezaupljivi. Ko pa si pridobiš njihovo naklonjenost, so zvesti, ljubeči in zelo predani,« izpostavlja sogovornica.
Zaradi redkosti te pasme v Evropi se je po skoraj treh letih čakanja odločila, da prvo psičko v modri barvi pripelje kar iz rodne Anglije. »Z nami je že tri leta. Po tem, ko sem imela psičko, je bilo lažje. Njen rodovnik sem poslala v vse evropske psarne v upanju, da dobim še primernega samca. Po dveh letih sem dobila ponudbo iz priznane italijanske psarne in tako je k nam prišel še samec v jetrni barvi,« pove Katja Sheikh. Po njenih besedah je redkosti pasme – pasma namreč ni redka le pri nas, temveč nasploh – botrovalo več dejavnikov. »Dodobra jo je zdesetkala dedna Wilsonova bolezen ali toksikoza (CT). Pasma si je občutno opomogla, odkar imamo na voljo genska testiranja, zato je zelo pomembno, da ob nakupu psa preverite, ali so starši testirani. Sicer pa je življenjska doba te pasme še vedno med daljšimi, saj ti psi običajno dosežejo med 14 in 16 let,« dodaja. Drug razlog je nega dlake. »Ta pasma spada med zahtevne, saj sta potrebna striženje in nega vsakih 4 do 6 tednov, če želimo ohraniti tipičen ‘ovčkasti’ videz,« izpostavlja Katja Sheikh.
Za aktivne lastnike, lahko tudi začetnike
Pasma je po njenih opažanjih primerna za začetnike, ki so pripravljeni vložiti čas v vzgojo, šolanje in socializacijo, saj so ti psi zelo inteligentni, psihično trdni, pogumni, skratka tipični lovci, ki hitro nadvladajo. »Primerni so za aktivne lastnike, saj potrebujejo vsaj eno uro rekreacije dnevno, sicer lahko občutek osamljenosti in nezadovoljstva hitro privede do uničevalnosti,« opozarja vzrediteljica. Potencialni lastniki po njenih navedbah lahko izbirajo med vrsto aktivnosti, s katerimi se bo vztrajen in učljiv bedlingtonski terier z veseljem ukvarjal. Všeč so mu namreč tako agility kot dogdancing, rally obedience in frizbi.
V odnosu do otrok je prijazen, kljub temu pa je priporočljiv nadzor pri igri, predvsem pri manjših otrocih. Bolje se ujame s starejšimi otroki, ki so mirnejši in mu pustijo, da se umakne, ko ima dovolj druženja. Z drugimi živalmi ima dober odnos, potrebna pa je primerna socializacija od vsega začetka, saj zaradi svojega lovskega nagona rad lovi manjše živali, kot so ptice in mačke. »Zato sta vzgoja oziroma šolanje pri tej pasmi bistvenega pomena. Lastniki s predhodnimi izkušnjami vsekakor ne bodo imeli težav, vendar je treba vseeno poudariti, da ta pasma psov potrebuje veliko stimulacije,« še poudarja Katja Sheikh.
Katja Željan
