Kako pogosta je preprodaja psov v Sloveniji? Kdo to nadzoruje in kakšne so kazni? To smo vprašali pristojne.
»O preprodaji psov lahko govorimo takrat, ko za psa ne moremo ugotoviti njegovega izvora. Ob registraciji psa mora namreč njegov imetnik pristojni veterinarski organizaciji sporočiti tudi podatke o izvoru psa, če je ta skoten po 1. januarju 2015. Izvor psa se za pse, skotene v Sloveniji, izkazuje s številko mikročipa ali druge označitve matere psa. Če je pes posvojen iz zavetišča, se kot izvor psa šteje zavetišče. Pri trgovanju, uvozu ali nekomercialnem premiku psa se izvor psa izkazuje s predpisanim dokumentom, ki spremlja žival,« pojasnijo na Upravi za varno hrano in varstvo rastlin (UVHVVR).
Pravijo, da je na leto v centralni register psov zabeleženo okrog 1.000 registracij psov brez znanega izvora (od leta 2015 do danes jih je bilo skupaj 6.259) in da vsak primer posebej obravnavajo uradni veterinarji. »Dodatno je med prepovedanimi dejanji navedeno ‘dejavnost prodaje psov, ki ne izhajajo iz lastne vzreje nosilca dejavnosti’. Globa za pravno osebo je predpisana v višini od 2.400 do 84.000 evrov. Vendar če ne gre za dejavnost, sodišče odločitve glede globe ne potrdi,« odgovarjajo na UVHVVR.
Dodajo, da števila prijav o preprodaji psov ne vodijo in da za tovrstno kršitev »ni bila uspešno izrečena nobena globa«.
Andreja Šalamun
