Lord je bil v zavetišče pripeljan po spletu okoliščin. Njegova posvojiteljica se je znašla v nezavidljivi situaciji, iz katere v tistem trenutku ni videla izhoda.
Nenadoma je sprejela odločitev, da odda vse svoje tri pse. Pripeljala jih je pred zavetišče in jih s solzami v očeh predala oskrbniku. Lord je bil eden izmed treh nesrečnežev, ki so tako rekoč čez noč ostali brez ljubljene osebe.
Bil pa je tudi najmanjši, na obrazu je bilo videti staro zaceljeno poškodbo očesa, posledično je bil tudi precej negotov. V strahu pred neznanim se je pogosto branil z renčanjem. Kot, da drugačen videz zaradi poškodovanega očesa ni dovolj, je bila njegova dlaka črne barve. Ta velja za manj zanimivo in tako je bil tudi v očeh potencialnih posvojiteljev manj zanimiv.
Vendar prave oči znajo gledati s srcem. Drugačnost daje psom, pa tudi ljudem, zanimive izkušnje in se nam zagotovo bolj vtisne v spomin kot tisto običajno.
Oba psa, ki sta bila v zavetišče oddana skupaj z Lordom, sta bila kmalu oddana. Lordov boks je kar naenkrat postal velik, za majhnega Lorda pa ni bilo posebnega zanimanja. Naposled so ga ugledale prave oči, ki tudi sicer skozi življenje gledajo precej drugače, kot večina ostalih ljudi. Lorda so opazile oči meniha v samostanu Samanadipa. Življenje tam ne pozna razlik in drugačnosti, življenje tam se odvija v drugačnem ritmu, kot tisto, ki ga poznamo mi. Življenje tam se živi v tesnem stiku z naravo in vrednotami, na katere sodobni svet pogosto pozabi.
Lorda sta v samostanu sprejela v svojo kočo sredi gozda menih Primož in njegov pes Riki. Takoj je postal kot del družine, v enem izmed sporočil pa nam je menih sporočil tudi, da ima Lord posebno mesto tudi v srcih ostalih menihov in obiskovalcev samostana. Lord je tako postal pravi kraljevič, ki živi skromno, a polno življenje, ki bi mu ga lahko zavidal marsikateri človek.
Katjuša Rajovec, Zavod Muri
