Volčji psi – hibridi oz. križanci med volkom in psom niso pripadniki pasem psov, temveč dejanski križanci. Mednje ne sodimo s strani FCI in AKC priznanih pasem.
Kljub temu, da bi jih marsikdo rad vzgajal kot pse, to niso psi.
Čeprav imata volk in pes določene skupne lastnosti in zgodovino, gre za dve povsem različni vrsti in metati ju v enak koš bi bilo ne samo krivično, temveč tudi nevarno.
S tem, ko ljudje od njih pričakujejo psa, delajo tem čudovitim bitjem izredno krivico. Govora je namreč o živalih, katere % volka je tako velik, da njihovo vedenje več ne more biti šteto kot vedenje psa. Večja, kot je vsebnost volka, manj »pasjega« vedenja je v njihovem obnašanju.
Čeprav so volčji mladički ljubki in morda podobnim pasjim, pa se z odraščanjem njihovo vedenje drastično spremeni in je veliko bolj ”intenzivno” od pasjega.
Volčji psi so izredno boječi, trpijo za ločitveno tesnobo, kar pomeni, da potrebujejo pasjega družabnika, saj v trenutku ‘demolirajo’ celotno hišo in preskočijo skoraj vsako še tako visoko ograjo. Ne moremo jih imeti zaprte v hiši ali jih jemati s seboj kamorkoli gremo mi.
Nasprotno, v večini primerov jih je prav nemogoče spraviti v avto in z njimi iti med ljudi. Velika večina ne trpi vožnje z avtomobilom in menjavanja okolja. Njihovo vedenje je še veliko intenzivneje od denimo izredno zahtevnih češkoslovaških volčjakov, ki so priznana pasma. Ko odrastejo znajo biti izredno nepredividljivi do drugih živali in ljudi. Še posebej okrog otrok in majhnih živali, ki jih štejejo kot plen.
Ljudje si želijo imeti doma nekaj naravnega, divjega in volk jim predstavlja ravno to. Vendar življenje ni film in v veliki večini primerov posedovanje divje živali prinese več težav kot koristi. Zakaj divje živali? Velika večina ljudi nima pogojev in bivalnega prostora, znanja za takšno žival, posledice so pa katastrofalne. V veliko državah so volčji psi prepovedani z zakonom, saj se štejejo enako, kot če bi imel doma pravega volka, njihovo imetje pa je zato proglašeno kot ilegalno.
V tujini, sploh v Ameriki, so tovrstni križanci izredno priljubljeni in vsako leto išče dom ogromno volčjih psov. Veliko jih pristane v zavetiščih, kjer jih usmrtijo – če imajo srečo, jih vzamejo zatočišča za volkove, vendar je realnost takšna, da so navadno ti centri za volkove tako polni, da večine volčjih hibridov ne morejo vzeti.
Volčji psi potrebujejo ograjo visoko najmanj tri metre in podkopano z betonskimi temelji spodaj in zaščito na vrhu ograje. Primerno okolje za takšno žival je nekje na samem, saj s svojim tuljenjem in prisotnostjo na žalost zbujajo težave. V tujini in tudi pri nas so že reševali volčje hibride, ki so jih skrbniki morali oddati zaradi klica policije sosedov zaradi volčjega tuljenja.
Življenje z njimi pomeni popolno prilagoditev življenjskega stila in tega bi se moral zavedati vsak, ki si k sebi želi sprejeti takšno žival.
Anja Kosi
