Tinkara Fortuna je večini gotovo najbolj znana kot del zasedbe Bepop. Tinkara pa je tudi podjetnica, žena in mama trem deklicam.
Družini Fortuna se je januarja pridružil rešenček mešanček Jinx, ki šteje približno eno leto. Tinkara Fortuna nam je povedala, kako zelo se je s Jinxom spremenilo njihovo življenje in kaj vse je kosmatinec prinesel v njihovo hišo.
Je Jinx vaš prvi družinski kuža?
Ja, res je, Jinx je naš prvi družinski kuža. Posvojili smo ga januarja, star je približno eno leto. Prej je živel na cesti in nato v zavetišču, sedaj pa je postal del naše družine. Jinxa smo dobili preko Zavoda PIT, z njimi sem se povezala, ker me je prepričala neverjetna prijaznost, srčnost in predanost ljudi, ki rešujejo življenja. Ko smo videli fotografijo tega kužka, smo kar nekako vedeli, da nam je namenjen. In prav smo imeli. Ne znam si več predstavljati, da ne bi imeli Jinxa. Sva pa sicer oba z možem v otroštvu že imela pasje prijatelje. Pri možu so imeli nemške ovčarje, jaz pa sem pri 11 letih dobila črnega pudeljčka z imenom Ogy, ki smo ga imeli 13 let.
Kakšen pa je Jinx, kako bi ga opisali?
Zelo smo hvaležni, da smo dobili in izbrali prav njega. Je zelo prijazen, potrpežljiv, hvaležen in nežen do otrok, a hkrati zelo živahen. Zelo je priden in čeprav je velika dodatna odgovornost in obveznost, je v naše zivljenje prinesel veliko veselja in sonca. Super kuža je. Pričeli smo obiskovali pasjo malo šolo, kjer pravijo, da je zelo učljiv. Seveda pa vaje pridno delamo tudi doma.
Kdo je bil največji ‘pobudnik’ za novega družinskega člana?
Vse tri hčerke, Taja, Vita in Flora, so že več let ‘pritiskale’, da bi imeli kužka. Sedaj, ko so vse tri stare nad 6 let, smo se odločili, da enemu rešimo življenje. Prvi pogoj moža je bil, da pes ni za v torbico in da hodi z nami tudi na daljše izlete. Drugi pogoj pa, da ga posvojimo.
Kako ste si porazdelili obveznosti, ki jih prinaša nov štirinožni družinski član?
Večinski del obveznosti je seveda na meni, punce pa poskrbijo za kakšen sprehod in igro z njim. Največ energije in časa posvečamo njegovi socializaciji. Trenutno Jinx namreč vsakega (sicer prijazno) oblaja in na ta način pozdravlja okolico, pa tudi skakati hoče. Vse to, kot sem že omenila, rešujemo tudi v pasji šoli.
Imate doma zelo stroga in striktna pravila, kaj Jinx sme in česa ne?
Jinx je zelo nemoteč in nezahteven, zato mu je dovoljeno iti na kavč in na posteljo. Edina omejitev, ki jo ima, je ta, da ne sme prosjačiti za hrano, ko mi jemo za mizo. Zna tudi sam že malo počakati, čeprav se to zaenkrat zgodi zelo redko. Kljub temu, da nima veliko omejitev pa ne morem reči, da ga zelo razvajamo.
Česa vse vas je naučil Jinx?
Mislim, da nas kuža nauči brezpogojne ljubezni in zvestobe, otrokom pa vedno na obrazu nariše nasmeh. Izredno radi ga imamo.
Si še predstavljate življenje brez njega?
Ne, to pa nikakor ne. Res je prava popestritev, predvsem pa je prišel k nam ravno ob pravem času. To, da smo rešili življenje in se odločili za posvojitev pa me navdaja z velikim ponosom, hkrati sem se bolj poglobila v problematiko zapuščenih psov, tako da sem postala velika zagovornica posvajanja. Zato tudi apeliram na vse: ne kupujte, ampak posvajajte, saj je ogromno kužkov z žalostnimi zgodbami, ki jih lahko rešite, oni pa vam bodo to plemenitost povrnili z veliko hvaležnostjo in predanostjo.
Špela Šimenc
