Ali so psi res kosmati za ušesi? Seveda, drži! Vsi psi so načeloma kosmati za ušesi. Seveda pa to nikakor ne drži, da jim ne moremo zaupati.
Star pregovor, ki opozarja na morebitno nevarnost ob srečanju s psom oz. celo namiguje, da ne gre nikoli zaupati niti svojemu psu, po mojem mnenju nikakor ne drži.
Psi izoblikujejo vedenja glede na pretekle situacije, ki jim jih skoraj vedno ustvarja človek. Nekaj vpliva na vedenje ima seveda tudi genetika oz. vrsta pasme in okolje, v katerem se pes skoti in odrašča, dokler ne zapusti legla. Vsi psi se ravnajo tudi na podlagi nagonov. Teh je več različnih vrst, med najpomembnejše za psa lahko štejemo nagon po lovu, hranjenju in gibanju, nenazadnje preživetju.
V preteklosti je bilo pasje vedenje povsem pristranskega pomena, skorajda vsi psi so bivali na verigi. Pri vzgoji, ali bolje rečeno za odpravo nezaželenih vedenj, se je uporabljala sila. Ta se žal uporablja še danes. Na podlagi negativnih izkušenj in bolečine, namesto zaupanja vrednega odnosa, taki skrbniki pridobijo nesigurnega psa, ki deluje izključno nagonsko. V kolikor je v določenih situacijah prepoznal grožnjo, je odreagiral z vrsto miritvenih signalov. Ker jih seveda nihče ni znal razumeti, je sčasoma reakcija postala precej razumna, torej renčanje in ugriz. Razumna je za nekoga, ki pozna osnove pasjega vedenja, nerazumna pa postane za nekoga, ki o razumevanju psov nima pojma. Takšni skrbniki ponavadi pravijo, da je vsak pes kosmat za ušesi. Saj pravega razloga za določeno vedenje v resnici sploh ne poznajo.
Katjuša Rajovec, Zavod Muri