Psi pomočniki opravljajo zares pomembno delo na najrazličnejših področjih. Med drugim so močna opora tudi avtističnim otrokom.
Starši šestletnega Lucasa iz Tasmanije so se morali zato, da je deček dobil svojega psa pomočnika, močno boriti. A trud se je izplačal, saj se je rezultat njune vezi pokazal zelo kmalu.
Nekaj tako vsakdanjega, kot je spanje ponoči, je bilo za družino Natalie Bugg in njenega moža Davida do pred kratkim nekaj nepoznanega. Posteljo sta si namreč delila s šestletnim Lucasom, ki brez človeškega dotika ni zmogel spati. Vse skupaj je bilo še težje, ker je Lucasova mama na vozičku in je nočno stiskanje močno vplivalo na njeno dnevno počutje.
Potem je nekega dne v njihovo življenje prišel pes pomočnik Vinnie. In v zelo kratkem času se je zelo veliko spremenilo. Nikomur drugemu ni uspelo, da Lucas sedaj preživi celo noč v svoji postelji. Spremembe v njegovem vedenju so bile vidne in očitne že po štirih tednih skupnega druženja. Če prej deček ni imel niti 10 minut koncentracije, se je sedaj zamotil tudi za celo uro in starša sta lahko opravila kakšno gospodinjsko delo. Po ‘zlomih’, ki jih je doživljal, je običajno potreboval nekaj ur, da je prišel k sebi, z Vinnijem ob strani pa se ‘rehabilitira’ v 20 minutah.
Vinnie in Lucas sta prvi tovrsten par na Tasmaniji in sta del tamkajšnjega posebnega programa psov pomočnikov. Že kot prvi par sta zelo uspešna in verjetno napovedujeta tudi takšno nadaljevanje. ”To, da imajo psa ob sebi, za ljudi ustvarja občutek normalnosti,” pravi Kim Ryan, vodja omenjenega programa.
