Agility je zabavna športna kinološka disciplina, v kateri skrbnik in njegov pes premagujeta različne ovire v točno določenem zaporedju, pri tem pa si skrbnik pomaga s slušnimi in vidnimi povelji pri usmerjanju psa. Meri se čas, zato je cilj, da ovire premagata čim hitreje in pri tem naredita čim manj napak.
Te vse bolj priljubljene discipline se lahko udeležujemo tekmovalno, lahko pa samo kot prijetno izkoriščen čas s psom. Samo učenje in šolanje psa za agility temelji na pozitivni motivaciji, poteka postopoma in prilagojeno posameznemu paru.
Še posebej je pomembno, da psa nikamor ne silimo. Trening naj bo sprva kratek in zabaven.
Nujni osnovna vzgoja in poslušnost
Uvodoma je treba psa naučiti nekaj osnov, ki so potrebne, da je vodljiv v parkurju. Tu je namreč spuščen in zato mora poznati osnove vzgoje in poslušnosti, česar ga lahko začnemo učiti sami doma ali v organiziranem tečaju vzgoje.
Za zelo velike pse agility ni primeren
Agility je primeren za večino psov, še posebej za zelo živahne, ki radi tečejo in skačejo. Psi so lahko različne velikosti, saj se preskoki prilagodijo glede na višino psa. Primeren je tako za pasemske pse kot mešančke, manj pa za zelo velike in težke ter starejše pse, saj preskoki obremenjujejo sklepe. Prav tako se bo izredno velik pes težko stlačil v tunel.
Različne kategorije glede na težavnost in velikost psa
Treningi agilityja potekajo na za to primernih poligonih, ki so opremljeni z agility ovirami. Če bi se radi preizkusili na tekmah, potem so zaželeni redni, ki jih vodijo za to usposobljeni inštruktorji.
Na tekmi so organizirane tri kategorije po težavnosti parkurja: 1, 2 in 3 (1 je najlažja, 3 je najtežja kategorija), pri vseh pa so organizirane še tri, glede na plečno višino psa: S (majhni psi), M (srednji psi) in L (veliki psi). V kategoriji L so psi od plečne višine 43 cm naprej.
Katere pasme naj bi bile najbolj primerne za agility?
