Mačke najlažje zaščitimo tako, da jih imamo v notranjem okolju – in da jih cepimo. Vendar pa danes že vemo, da vse mačke v izključno notranjem domu niso najbolj zadovoljne, saj to tudi ni v mačji naravi.
Tako mnogi skrbniki mačko vodijo na sprehod ali pa ji omogočijo nadzorovano raziskovanje okolice hiše s pomočjo ograjenih površin ali mačjaka.
Marsikje se kljub temu mački lahko nalezejo virusov – ki jih lahko prinesemo tudi domov na čevljih, npr.
To so najbolj značilni mačji virusi
Mačja levkemija ali FeLV – gre za virus, ki se prenaša z ugrizi, praskami ali prek odprtih ran, se pa lahko mačke okužijo tudi z deljenjem skledic, posod, igrač ali stranišč, saj je virus prisoten v vseh telesnih tekočinah.
Po okužbi se virus razmnoži in napade celice, kjer gostuje. Mačja levkemija oslabi imunski sistem, zaradi česar so mačke ogrožene že ob najmanjši bolezni.
Na voljo so cepiva.
FIV ali mačji aids se prenaša s kontaktom z okuženo mačko – ponavadi z ugrizi, kjer slina pride v rano. Ker je veliko različic FIV, so cepiva v razvoju.
FIP ali mačji infekcijski perionitis – gre za mutacijo koronavirusa. Virus mnogim mačkam v določeni obliki ne povzroči nobenih hujših težav, v nekaterih primerih je “speči”, v drugih pa povzroči hudo bolezen, ki lahko vodi v smrt. Prenaša se s kontaktom s telesnimi tekočinami in blatom, najbolj pa ogroža mladiče in mačke s šibkim imunskim sistemom.
Na voljo je zdravljenje, ki traja 3 mesece, vendar pa ni uradno priznano, tako da se morajo skrbniki znajti na “črnem trgu”, zdravila pa so tudi zelo draga.
Mačja kuga oz mačja panlevkopenija – gre za zelo pogosto okužbo, a je k sreči s preventivnim cepljenjem lahko preprečljiva. Virus napade krvne celice, posebej bele, in povzroča prebavne težave z vročino. Mačke se lahko okužijo ne le do drugih mačk, temveč od številnih drugih živali, za virus je tudi značilno, da zelo dolgo časa preživi v okolju.
