Šarplaninec je nezaupljiv in nepodkupljiv pastirski pes, ki je izjemno bister in hkrati zaščitniški. Ime je dobil po mogočnem gorovju Šar planini, ki se razteza prek Makedonije, Kosova in Albanije.
Tak je tudi sam: velik, močan, skladno grajen in robusten pes je izredno vzdržljiv, še posebej v težkih razmerah, ki prevladujejo v visokogorju. Ne prenaša vročine, sončnega vremena in dolgih potovanj, saj je njegov naravni ambient mraz.
Ena prvih registriranih pasem psov na svetu
Šarplaninca so prvič prikazali na kinološki razstavi v Ljubljani leta 1926. Po vzoru drugih vojsk na svetu se je namreč v jugoslovanski armadi pojavila potreba po službenem psu. Med številnimi ovčarji v Jugoslaviji je bil šarplaninec uvrščen v ožji izbor. V vojski so ga prvič uporabili kot službenega psa leta 1928, v nadaljnjem delu s to pasmo pa so ocenili, da gre za perspektivnega psa. Naj omenimo, da je šarplaninec ena prvih registriranih pasem psov na svetu. V FCI je bila registrirana leta 1939 pod uradnim imenom ‘Ilirski ovčar’ in serijsko številko 41. Obstajali so ilirski pastirji tipa A in B.
Šarplaninec in kraški ovčar
Po drugi svetovni vojni so bile narejene primerjave obeh tipov, v katerih so bile zabeležene razlike, med drugim v višini. Višji tip je prišel s Šar planine, nižji pa s kraške planote. V petdesetih letih minulega stoletja je Jugoslovanski kinološki klub Mednarodnemu kinološkemu klubu priporočil, da obravnava ti dve vrsti kot ločeni pasmi. Leta 1957 je šarplaninski ovčar dobil novo uradno ime, ki velja še danes: jugoslovanski ovčar-šarplaninec. 1969. je bil kraški ovčar registriran kot samostojna pasma.
Odlakani orjak
Šarplaninec je velik, močan, skladno grajen in robusten pes. Ušesa so trikotna in nalegajo na glavo, nos je širok, proti vrhu nežno zožen in črn. Nozdrvi so pravilne in široke. Vrat ima srednje dolg, a je zaradi goste dlake in bujnega krzna videti krajši in širši. Hrbet je raven in širok, zgornja stran je malo dvignjena. Šape so močne in široke, s črnimi nohti. Dlaka je debela, dolga približno deset centimetrov in precej groba. Barva dlake je lahko srnje rjava, železno siva, bela ali skoraj črna; po navadi je sobolje barve ali siva s temnejšimi progami na glavi in hrbtu, medtem ko je podlanka bolj bleda. Povprečna višina samcev je 62, samic pa 58 centimetrov.
Rojen čuvaj
Šarplaninec je zelo inteligenten pes. Sam je sposoben sprejemati pravilne odločitve, kar nekateri pogosto krivično kritizirajo kot trmo. V obdobju razvoja psička (do približno 12-15 mesecev) je treba strogo paziti, da je prehrana uravnotežena in bogata z vsemi snovmi, ki jih potrebuje. V tem obdobju mu je treba prihraniti tudi večje napore in mu omogočiti čim več igre in počitka, da se v fizičnem in čustvenem smislu čim bolj razvije. Kot vse velike pasme psov tudi šarplaninec pozno dozori, tako da je popolnoma oblikovan šele pri dveh letih. Šarplaninec nevarnost intuitivno prepozna in se ji brezkompromisno zoperstavi, hkrati pa se zaveda svoje fizične moči. Na svojem ozemlju ne prenaša vsiljivcev. S svojim videzom in odnosom večinoma odvrača tujce in če to ni dovolj, potem svoje ozemlje brani tudi z napadom. Je zelo plemenit, vendar to svojo lastnost skriva pred tujci, medtem ko jo z veseljem pokaže svoji družini.
Nega in prehrana
Nega šarplaninca ni pretirano zahtevna. Gosta dlaka zahteva le občasno krtačenje, dovolj bo že enkrat tedensko, razen ob menjavi dlake, ko se priporoča pogostejše krtačenje. So popolnoma nezahtevni in radi jedo vso hrano.
Dedne hibe in bolezni
Kot pravi naš tokratni osrednji sogovornik, pri tej pasmi ni znanih genetsko pogojenih zdravstvenih težav, saj velja šarplaninec za relativno zdravo pasmo. Kot pri drugih velikih pasmah se tudi pri šarplanincu lahko pojavi displazija kolkov. Povprečna življenjska starost predstavnikov te pasme je 12 let.
