Ali je res vse odvisno od šolanja in vzgoje in zakaj ni vseeno kakšnega psa si izberete, smo vprašali kinološka društva. Si že dlje časa želite psa, pa ne veste, katera pasma je najbolj primerna za vas in vaš način življenja? Kinološko društvo Ljubljana z nasveti priporoča, kako si izbrati psa.
Šolanje in vzgoja seveda do neke mere vplivata na vedenje psa in njegovo sobivanje z nami, nikakor pa s šolanjem ne bomo v celoti spremenili in prekrili naravnih zasnov s katerimi pes pride na svet. Razvoj pasem skozi zgodovino je izoblikoval pasme za precej specifične naloge in uporabo, zato lahko določene elemente pasjega značaja predvidimo s precejšnjo gotovostjo in nanje ne bomo mogli v celoti vplivati.
Takšne lastnosti so recimo:
– Kako se bo pes prilagodil določenemu okolju,
– koliko močna bo njegova želja po sodelovanju s človekom,
– kakšen bo njegov odnos do ostalih živih bitji,
– kakšna bo njegova potreba po gibanju,
– kakšna bo njegova potreba po miselni stimulaciji/delu.
Kadar se odločimo za psa, ki po svojih predispozicijah ne ustreza najbolj okolju v katerem živimo in izkušnjah, ki jih imamo s šolanjem psa, se nam v najboljšem primeru lahko zgodi, da bomo za uspešno sobivanje porabili bistveno več časa in truda, v najslabšem pa, da bomo morali zavoljo psa močno prilagoditi svoje navade in življenjski slog.
Pred nakupom psa se torej vprašajte:
– Kakšne so vaše bivalne razmere; ali živite v vaškem ali mestnem okolju, v hiši ali stanovanju, bo pes moral premagovati stopnice, so v hiši starejši ljudje ali otroci, imate morda še druge domače ali gospodarske živali, ali v naslednjih letih planirate večje spremembe v življenjskem slogu, kot na primer selitev, prihod dojenčka, odhod na fakulteto …
– Koliko ste aktivni in kakšne vrste je ta aktivnost; bi želeli, da se pes vključi v obstoječe aktivnosti ali ste pripravljeni svoj čas nameniti aktivnostim, ki ustrezajo psu?
– Koliko imate izkušenj s šolanjem in vzgojo psa; bo to vaš prvi pes, ste že šolali psa in s kakšnimi vrstami psov že imate izkušnje?
– Imate v hiši starejše in gibalno ovirane ljudi, majhne otroke ali alergike?
– Koliko časa in/ali denarja, ste pripravljeni namenjati negi dlake?
Iskreni odgovori na ta vprašanja vam lahko močno olajšajo odločitev glede tega, kakšne lastnosti boste iskali pri svojem bodočem štirinožnem spremljevalcu. Nekatere najbolj pomembne odločitve se tičejo naslednjih psihofizičnih karakteristik.
Velikost psa
Od tega je v veliki meri odvisna cena vzdrževanja, saj cene osnovne opreme in veterinarskih storitev močno naraščajo z velikostjo. Izrazito veliki psi so v večini manj energični in ne zahtevajo tako veliko aktivnosti kot srednji, najpogosteje imajo tudi bolj umirjen značaj in počasnejše reakcije. Z velikostjo in težo je povezana tudi fizična obvladljivost, psa, njegova sposobnost premagovanja stopnice in ostalih fizičnih ovir, razmisliti pa morate tudi o tem, ali bo pes lahko dostopal do svojih prostorov ob morebitni bolezni ali obnemoglosti. Nekateri psi namreč dosegajo teže, ki onemogočajo nošenje po stopnicah in dviganje v avto. Izrazito majhni psi so bolj ranljivi in lomljivi, pogosto tudi zelo glasni.
Stopnja aktivnosti
Psi se močno razlikujejo v svoji potrebi po aktivnosti. Določene pasme so bile ustvarjene za delo, ki vsebuje ogromno gibanja v daljšem časovnem obdobju. Takšne pasme se težko utrudijo in potrebujejo veliko gibanja v kombinaciji z miselno stimulacijo. Tipičen primer so ovčarske in lovske pasme – njihova potreba po usmerjenjem gibanju je vsaj v prvih letih življenja skoraj neomejena. Spet druge pasme potrebujejo fizično aktivnost ob tem pa niso nujno željni sodelovanja s človekom. Tipični primer takšnih psov so denimo vlečne pasme.
Hrti, kot zelo znani tekači so kratkoprogaši – večino dneva prespijo, potrebujejo pa kratko ampak maksimalno intenzivno aktivnost. Veliki pastirski psi in psi podobnega tipa so večinoma povsem zadovoljni s tem, da večino dneva preležijo in s pogledom in počasnim obhodom nadzorujejo okolico. Tudi psi iz skupine malih družnih pasem so pogosto zadovoljni s tem, da so v bližini človeka in ne potrebujejo vsakodnevne intenzivne in dolgotrajne aktivnosti.
Učljivost in pripravljenost na sodelovanje
Čeprav so vsi psi povsem dovolj inteligentni, da lahko hitro razumejo, kaj želite od njih, obstajajo velike razlike v tem, koliko interesa pes pokaže za sodelovanje s človekom. Pasme, ki so se čez stoletja razvile za tesno sodelovanje s človekom, se praviloma hitro in z veseljem odzovejo na našo pobudo za učenje in sodelovanje. Po drugi strani pa obstajajo pasme, ki so se uporabljale za samostojno delo, zato je potrebno za uspešno šolanje veliko več znanja in izkušenj.
Dlaka
Od tipa, dolžine in gostote dlake je odvisno, koliko časa boste morali nameniti negi psa. Več dlake ne pomeni samo več časa za krtačenje, ampak tudi več časa za čiščenje psa po sprehodu, če živi z nami v stanovanju. Določene pasme potrebujejo redno striženje ali trimanje, zato morate upoštevati določen strošek za frizerja ali pa se morate teh spretnosti naučiti sami. Pasja dlaka je lahko dolga (z ali brez veliko košate pod-dlake) ali kratka, resasta ali kodrasta, različne trdote in debeline. Praviloma krajša in resasta dlaka potrebujeta manj rednega vzdrževanja, je pa lahko kratka in ostra dlaka težko odstranljiva iz preprog in oblazinjenega pohištva.
Kombinacija pasemsko pogojenih nagonov
Prirojeni nagoni so stvar, na katero lahko s šolanjem vplivamo v najmanjši možni meri in so zelo pomemben faktor kvalitetnega sobivanja s psom. Mejni škotski ovčar bo skoraj zanesljivo izrazito občutljiv na vse hitro premikajoče se stvari v svoji okolici, saj mu nagon veleva, da je potrebno bežeče stvari ustavit in skontrolirati. Pravi terier bo zelo težko sobival z mačkami, kokošmi ali drugimi manjšimi glodavci. Sibirskega haskija bo veliko težje prepričati, naj ne vleče na povodcu, kot denimo angleškega buldoga. Vizla bo v gozdu težko izklopila svoj nos in ignorirala vonj divjadi. Beagle kot predstavnik psov, ki so živeli in lovili v velikih krdelih bo praviloma vesel pasje družbe, medtem ko so službene pasme praviloma negativno nastrojene do neznanih psov.
Psa ne izbirajte po videzu!
Psa je še najmanj pametno izbirati po všečnosti zunanjega izgleda. Okusi se spreminjajo in ko je enkrat pes pri hiš, je »vaš« in kot tak najlepši in najboljši. Znotraj pasem, ki jih priznava mednarodna kinološka organizacija je toliko variabilnosti v izgledu, da lahko vedno najdete psa, ki vizualno še ustreza vašim željam je pa hkrati tudi značajsko primeren.
Kam torej po psa?
Strokovnjaki so si v glavnem precej enotni, da je psa najbolje pridobiti na enega od naštetih načinov:
Pasemskega psa izključno od odgovornega in registriranega vzreditelja
Dobro vzrejeni pasemski psi so najbolj predvidljivi – če si vzamete čas za raziskovanje in nakup, lahko v veliki meri predvidite, kakšen bo vaš pes in se izognete precejšnjemu številu problemov. Odgovoren vzreditelj je ljubitelj pasme in neprecenljiv vir podatkov in informacij, ki vam bo znal svetovati pri izbiri najprimernejšega mladiča. Pasemski psi imajo rodovnik izdan od Kinološke zveze Slovenije, ki omogoča sledljivost prednikov in izločanje zdravstveno ali značajsko neprimernih psov iz vzreje.
Rodovnik sam po sebi sicer še ne zagotavlja, da bo pes zdrav ter vzreditelj pošten in odgovoren, vendar pa nam omogoča, da določene stvari (kot denimo opravljene zdravstvene teste in delovne preizkušnje) preverite, potencialno tudi obiščete prednike svojega mladiča in s tem niste prepuščeni samo besedam prodajalca.
Mešanca oz. psa brez rodovnika iz zavetišča
V Sloveniji zavetišča praviloma delajo zelo dobro. Oskrbniki se s psi individualno ukvarjajo in vam znajo svetovati o tem, kakšen pes bi lahko ustrezal vašemu življenjskemu slogu. Nekateri odrasli psi, ki končajo v zavetišču lahko s seboj nosijo določene slabe izkušnje in navade, vendar pa še zdaleč ni vedno tako, zato je pomembno, da se bolj kot na neko vizualno simpatičnost zanesete na opis oskrbnika, ki psa dobro pozna.