Nova študija: Nesebičnost do drugih vrst je ljudem morda pomagala pri preživetju in razvoju – udomačitev iz koristi? Raziskovalci, ki so opazovali stike malčkov s prijaznimi psi, ugotavljajo, da človeška želja po pomoči živali, sega že v najzgodnejša leta življenja.
Raziskovalci so vključili 97 malčkov, starih od 20 do 47 mesecev, in jih opazovali v interakciji s tremi otrokom prijaznimi psi – Fiono, Henryjem in Seymourjem – v otroškem laboratoriju Univerze v Michiganu. V poskusih so raziskovalci odvrgli igrače ali prigrizke tik izven dosega psa, na malčkovo stran ograje, ki je oba ločevala.
Znanstveniki v reviji Human-Animal Interactions pišejo, da je bilo dvakrat več možnosti, da bodo malčki predali nedosegljive igrače in priboljške, ko so psi pokazali zanimanje zanje, na primer s cviljenjem ali tacanjem za predmeti. Otroci so pomagali v polovici vseh primerov, ko so psi želeli predmete, vendar le v četrtini primerov, ko živali niso pokazale zanimanja.
Prijazno vedenje do drugih vrst, tudi pri otrocih, ki se še učijo hoditi in govoriti, je morda pomagalo v preteklosti pri človeškem razvoju in napredku, pravijo raziskovalci. Očitno nesebična dejanja, kot je prepuščanje hrane živalim, bi lahko podprla prakse, ki so pripeljale do udomačitve vrst od psov in mačk do krav, prašičev, ovac in konjev.
Udomačitev psov
Psi imajo dolgo in edinstveno evolucijsko zgodovino s človekom, nedavne analize pa kažejo, da so se živali genetsko razlikovale od volkov že pred 23.000 leti.
»Udomačitev živali je bila resnično koristna za preživetje ljudi. Resnično nam je omogočila živeti in uspevati, to je velika evolucijska korist,« je dejala dr. Rachna Reddy, evolucijska antropologinja in prva avtorica študije, ki je zaposlena na Univerzi Harvard in Univerzi Duke. »Zakaj smo prišli do udomačevanja živali, je velika skrivnost in to je en del dokazov, ki bi nam lahko pomagali razumeti to skrivnost.«
