Večina vzrediteljev se strinja, da vzreja psov ne prinaša kakih velikih finančnih koristi, zahteva veliko predanosti in odrekanja, a ponuja neizmerno veselje in zadovoljstvo. In to je tisto, kar šteje.
Vzrejo pasemskih psov urejajo kinološka pravila, upoštevanje le-teh pa je pogoj, da mladiči dobijo rodovnik. Pariti je dovoljeno le pse in psice tiste pasme, ki imajo veljavno vzrejno dovoljenje, izdano s strani pristojnega strokovnega organa pri Kinološki zvezi Slovenije. Nadvse skrbna izbira paritvene kombinacije je šele prvi korak k uspešnemu leglu.
Leglo
Vzreditelj mora leglo prijaviti vzrejno-tetovirnemu referentu, ki ugotovitve o številu mladičev in stanju legla vpiše v predpisan obrazec Prijava legla, vzrejno-tetovirni referent pa posreduje prijavo legla vodji rodovne knjige pri KZS, ki mladiče vpiše v rodovno knjigo, jim dodeli rodovniške (tetovirne) številke in izda rodovnike.
Cena rodovniškega psa naj bo novemu lastniku zadnja skrb!
Foto: Tea Nagode
»Vrhunski vzreditelj išče paritvene kombinacije, ki pomenijo dobrobit pasme v prihodnosti, se ukvarja z mladiči celo njihovo življenje pri njem; nadpovprečno skrbi za mamo psico, jim nudi kvalitetno in raznoliko hrano, jih v primerni starosti navaja na nova okolja, avtomobil, otroke, starejše, druge živali … in ostane v stiku z novimi lastniki za pomoč, nasvet ali samo kakšno sličico skozi vse življenje psa. Je tudi tisti, ki je pripravljen sprejeti psa nazaj v primeru nepredvidenih življenjskih okoliščin in mu iskati nov primeren dom. Je tisti, ki psa, s katerim je imel legla, ne odda, ko ni več primeren za vzrejo in še bi lahko naštevali,« poudarja Mateja Lednik, vzrediteljica švicarskih planšarskih psov. »Cena rodovniškega mladiča naj bo novemu lastniku zadnja skrb,« dodaja.
Ključne naloge v prvih tednih življenja mladičkov
V prvih tednih – to je nekje do tretjega – je treba predvsem dobro skrbeti za njihovo mamo. Torej da ima dovolj kvalitetne hrane, ker mora proizvesti včasih kar ogromne količine mleka, da prehrani leglo, ki je lahko tudi zelo številčno. Ko si vzreditelj prične deliti skrb za mladiče, pa predvsem kvalitetno hrano, igrače, različne stimulacije, zvoke, okolje …
Pasji mladiči – od prvih vdihov do prvih korakov
Kako zelo pomembni so prvi dnevi in tedni pasjih mladičkov in prav tako mamice neposredno po kotitvi, nam je na spletnem predavanju Pasji mladiči – od prvih vdihov do prvih korakov, ki sta ga pripravila Kinološki bokser klub in Slovenski klub za velike pasme in molose, predstavila Špela Židan, veterinarski tehnik iz Veterinarske klinike Lesce. Namen predavanja je bil, na kaj biti pozoren pri sami kotitvi in negi mladičev.
Za določitev optimalnega časa parjenja smiselno preverjati progesteron, za potrditev brejosti, ki praviloma traja od 58 do 73 dni, pa opraviti ultrazvok in po 55. dnevu brejosti rentgen. Do šestega tedna brejost poteka brez posebnosti, potem pa je treba, tako predavateljica, prehrano in sprehode prilagoditi ter se pozorno pripraviti na kotitev.
Po porodu mladičem najprej sprostimo dihalne poti, jih nežno zdrgnemo, preverimo njihovo vitalnost in jih pristavimo k seskom. Mladiči naj bi do 10. dneva podvojili svojo porodno težo, med drugim in tretjim tednom pa odpirajo oči.
Uspešno opravljen vzrejni pregled – pogoj za pridobitev vzrejnega dovoljenja
Vzrejni pregled je državna kinološka prireditev, na kateri pristojni strokovni organ za določeno pasmo – vzrejna komisija ali vzrejna komisija pasemske organizacije ugotavlja in oceni vzrejno vrednost psa. Vzrejni pregled, ki je organiziran praviloma enkrat na leto, je obvezen za vse samce in samice, ki jih lastniki nameravajo uporabljati za vzrejo.
Vzrejni pregledi so razdeljeni po pasmah oziroma pasemskih skupinah. Na vzrejnem pregledu lahko sodelujejo samo že ocenjeni psi. Za pse, ki še nimajo ocene zunanjosti, pa je načeloma organizirano ocenjevanje zunanjosti v okviru vzrejnega pregleda.
Če oz. ko psica pridobi vzrejno dovoljenje, pa se, če se odločimo za nadaljnjo vzrejo – krog znova zavrti – od paritve do kotitve, skrbi za pasjo mamico in mladičke …
