Tudi ko poplavna nevarnost mine in ko se življenje počasi vrača v ustaljene tirnice, lahko posledice poplav pomenijo tveganje za domače živali – še tedne in mesece po katastrofi.
“Tako fizično kot duševno zdravje je lahko ogroženo. Stres, ki so ga doživele tudi živali, lahko zmanjša imunsko odpornost, poleg tega so tu še bolj natrpana zavetišča,” pravi veterinarka Petplana za Dogintgtone Post.
Živali so lahko izpostavljene infekcijskim obolenjem tako na poplavljenih območjih kot kasneje, ko so zemljišča že suha. Veterinarka svetuje posebno pozornost glede morebitnih zdravstvenih težav po poplavah.
Pogoste so tudi postravmatske fobije, če je bil npr. pes predolgo ločen od družine, če ga je zajela/odnesla voda, če mora biti dolgo zaprt v hiši, če je preseljen v neznano okolje, tudi če je izgubil dom skupaj s celo družino. Enako velja za mačke.
Kakršne koli spremembe v obnašanju, apetitu ali videzu je treba preveriti z veterinarjem.
Zdravstvena tveganja po poplavah
Zdravstvena tveganja za pse in mačke po poplavah še dolgo po tem, ko je škoda sanirana:
- voda zunaj je lahko onesnažena s strupenimi snovmi, hkrati je lahko tudi idealna za prenos bolezni z divjih živali, kot so različne bakterijske okužbe.
- stoječa voda privlači komarje, ki prenašajo srčno glisto.
- poplavljena območja so spremenjena – niso uničene le ceste, ampak tudi priljubljene sprehajalne poti, zaradi česar lahko mačka ali pes izgubita orientacijo. Tudi sledovi in vonjave niso več enaki. Zaradi obojega se lažje izgubijo.
- če se je pes ali maček utapljal, a so ga rešili, bodite pozorni na dihanje – tudi kasneje se lahko pokaže, da je v pljučih nekaj vode.
Na kaj je še treba paziti po poplavah
Veterinarka je dodala še nekaj opozoril:
- Ne dovolite ljubljenčkom plezati po kosovnih odpadkih, po padlih drevesih …
- Bodite posebej pozorni, da psi ne pojedo kakšnih najdenih ostankov hrane ali kakšnih predmetov.
- Mačke so posebej nagnjene k anksioznosti v primeru spremenjenega okolja – bodite pa pozorni tudi pri psih na znake, kot so zehanje, lizanje, žvečenje, tresenje, na to, da žival “obmrzne” ob dotiku. Znak stresa je lahko tudi povečana vokalizacija, tudi bruhanje. Pomagata gibajne in igranje.
“Tako kot vaša žival tolaži vas, tako tudi vi tolažite vašo žival,” poudarja veterinarka in svetuje, da poskušate biti v tem času čim več skupaj.
Vlaga in plesen
Tudi plesen vpliva na živali, tako kot na nas. Če opazite praskanje, grizenje predela telesa, letargičnost, kihanje, kašljanje, oteženo dihanje, krvavitev iz smrčka, spremembo prehranjevalnih navad, gre lahko za posledice črne plesni. Posvetujte se z veterinarjem.
