Psi niso zgolj domače živali; postanejo del družine in otrokom nudijo tolažbo, prijateljstvo in brezpogojno ljubezen. Ko pes umre, se otroci pogosto soočajo z žalostjo in občutkom izgube, ki je lahko zanje zelo težaven.
Kot starši imamo ključno vlogo pri tem, da jim pomagamo razumeti smrt in jih podpiramo v procesu žalovanja.
Tukaj je nekaj načinov, kako lahko otrokom pomagamo prebroditi to težko obdobje.
1. Odprta in iskrena komunikacija
Ko pes umre, je pomembno, da smo z otrokom iskreni in odprti. Pogovor o smrti hišnega ljubljenčka bo otroku pomagal razumeti, kaj se je zgodilo. Poskušajte se izogibati evfemizmom, kot so “odšel je spati” ali “zaspal je za vedno”, saj lahko ti izrazi pri otrocih povzročijo še večjo zmedo ali strah. Namesto tega uporabite preproste in jasne besede, kot na primer: “Naš kuža je bil zelo bolan in je umrl. Tega ne moremo spremeniti, vendar smo ga imeli radi in bo za vedno ostal v naših spominih.”
2. Priznanje otrokovih občutkov
Otrokom omogočite, da izražajo svoje občutke žalosti, jeze ali zmede, ne glede na to, kako intenzivni so. Pomembno je, da jim sporočimo, da je žalovanje naraven proces in da so njihovi občutki povsem običajni. Vsak otrok bo žaloval na svoj način – nekateri bodo jokali, drugi bodo morda bolj tihi in umaknjeni. Pomembno je, da ne pritiskamo nanje, temveč jih poslušamo in podpiramo v njihovih čustvih.
3. Soočanje z vprašanji o smrti
Otroci pogosto postavljajo številna vprašanja o smrti, še posebej, če se s to temo še niso srečali. Na vprašanja odgovarjajte odkrito, v skladu z otrokovo starostjo in zmožnostjo razumevanja. Mlajši otroci morda ne bodo razumeli trajnosti smrti in bodo lahko večkrat vprašali, kdaj se bo pes vrnil. Bodite potrpežljivi in ponavljajte, da pes ne bo prišel nazaj, vendar da so spomini nanj tisti, ki bodo vedno ostali.
4. Ustvarjanje prostora za slovo
Rituali lahko igrajo pomembno vlogo pri procesu žalovanja. Pomagajo otrokom, da se na simboličen način poslovijo od ljubljenčka. Lahko pripravite majhno slovesnost, kjer otrok nariše risbico, zapiše pismo psu ali pa skupaj postavite spominski prostor s fotografijami ljubljenčka. Takšni majhni rituali omogočajo otrokom, da počastijo spomin na psa in s tem ublažijo občutek izgube.
5. Dolgoročna podpora pri žalovanju
Žalovanje je proces, ki lahko traja različno dolgo. Pomembno je, da ostanemo pozorni na otrokove potrebe tudi tedne ali mesece po smrti psa. Otrok bo morda ob določenih trenutkih še vedno žalosten ali pa bo spraševal po psu. Pokažite jim, da je v redu, če čutijo žalost tudi po določenem času. Prav tako je lahko koristno, da se skupaj spominjate lepih trenutkov, ki ste jih skupaj preživeli s psom.
6. Ko otrok izraža željo po novem psu
Otroci pogosto že kmalu po izgubi izrazijo željo po novem psu. Pomembno je, da ne hitite z novo posvojitvijo, dokler niste prepričani, da je otrokov motiv pravi. Predvsem pa, da ste tudi sami pripravljeni in si želite novega psa. Pogovorite se z otrokom o razlogih za novo žival in mu razložite, da novi pes ne bo enak prejšnjemu, vendar lahko prinese novo veselje v družino. Pomembno je, da žalovanje predhodno zaključite, da ne bi nov pes postal nadomestek za izgubljenega ljubljenčka.
7. Kdaj poiskati dodatno pomoč?
Če opazite, da otrok težko preboleva izgubo in njegovo žalovanje traja dlje časa ali se kaže v obliki močnih čustvenih izbruhov, nespečnosti ali tesnobe, je morda smiselno poiskati pomoč strokovnjaka, kot je terapevt. Strokovna podpora lahko pomaga otroku predelati čustva in razumeti izgubo na zdrav način.
Pri tem ne pozabite, otrok je izgubil psa – najboljšega prijatelja, včasih edinega zaupnika. Pa tudi to, da je izguba domače živali že za odrasle zelo težka izkušnja. Poučite bližnje o tem, naj ne rečejo otroku: “Saj je bil samo pes”.
Izguba psa je težka izkušnja za otroke, a z vašo podporo in skrbjo se lahko naučijo soočanja z žalovanjem. Pomembno je, da jih poslušate, jih pomirite ter jim pomagate ohraniti lep spomin na njihovega kosmatega prijatelja.
