Ko otrok začne prositi za psa, je to pogosto znak njihove ljubezni do živali.
A preden sprejmemo to pomembno odločitev, je treba razmisliti o mnogih vidikih in odgovornostih, ki jih prinaša novi družinski član. Predvsem se moramo zavedati, da žival ni darilo in da otrok ne more biti odgovoren lastnik – to bo eden od odraslih.
Kako vemo, če je naš otrok pripravljen na psa in kaj mu moramo razložiti?
1. Razumevanje odgovornosti
Prva stvar, ki jo mora otrok razumeti, je, da pes ni igrača, ampak živo bitje, ki potrebuje ljubezen, pozornost in vsakodnevno skrb. Starši moramo preveriti, ali otrok resnično razume, da bo moral prevzeti nekatere obveznosti, kot so hranjenje, sprehajanje in čiščenje za psom. Vsekakor si moramo na ta vprašanja odgovoriti tudi sami.
Pri tem je koristno zastaviti naslednja vprašanja:
- Ali se zavedamo, koliko časa zahteva skrb za psa?
- Ali se je naš otrok pripravljen odreči določenim dejavnostim, da bo skrbel za psa?
- Je sposoben razumeti in upoštevati pasje potrebe in razpoloženje?
2. Preizkus odgovornosti
Preden se odločimo za psa, lahko otroku naložimo nekaj manjših nalog, ki so povezane s skrbjo za domačo žival. Na primer, če že imamo drugega hišnega ljubljenčka, naj začne prevzemati del nalog za skrb zanj.
Prav tako lahko družina preizkusi, kako bi se otrok odzival na sprehode s psom prijateljev ali sorodnikov.
3. Pripravljenost na dolgoročno obveznost
Psi so dolgotrajna obveza, saj lahko živijo tudi do 15 let ali več. Otrok mora razumeti, da pes ne bo ob njem le nekaj tednov, ampak več let. To pomeni, da bo pes morda še vedno v družini, ko bo otrok že v srednji šoli ali celo na fakulteti – se bo odselil skupaj z njim? Bo potoval? Kako zelo se bo v tem času predvidoma spremenilo življenje cele družine?
4. Čustvena pripravljenost
Otroci morajo biti dovolj čustveno zreli, da se lahko spopadejo z izzivi, ki jih prinaša pasje življenje. Psa je treba razumeti in sprejeti tudi takrat, ko je nemiren, zahteven ali bolan. Prav tako je pomembno, da se otrok zaveda, da bo pes del družine tudi ob slabših dneh in morda celo v težjih trenutkih. Tega se moramo zavedati vsi v družini.
Otroci in psi: Kako se spopasti z izgubo psa in kako to vpliva na otroke?
5. Uspešna komunikacija
Sposobnost uspešne komunikacije s psom je ključna. Otrok mora razumeti pasjo govorico telesa in se naučiti, kako pravilno ravnati z njim, da se izogne neželenim konfliktom. Tukaj starši igramo veliko vlogo – otroka je treba izobraziti o tem, kako varno in spoštljivo komunicirati s psom. Vedno smo mi tisti, ki uvajamo odnos med otrokom in psom.
6. Prava starost za psa
Idealna starost otroka za psa je odvisna od njegove čustvene zrelosti. Pri mlajših otrocih, starih od 5 do 10 let, bodo starši morali prevzeti glavno odgovornost, čeprav se lahko otrok že pri teh letih uči pomembnih življenjskih lekcij o odgovornosti in sočutju. Starejši otroci in najstniki pa so pogosto bolj zmožni, vsaj občasno, samostojno poskrbeti za psa.
Otroci in psi: V kateri starosti so lahko otroci sami doma s psom?
Kako vemo, da je otrok pripravljen?
Starši lahko ocenimo otrokovo pripravljenost na podlagi naslednjih znakov:
- Otrok pokaže stalno zanimanje in skrb za druge živali.
- Je zmožen redno opravljati določene naloge brez nenehnega opominjanja.
- Razume, da pes ni le vir zabave, ampak zahteva skrb in odgovornost.
- Je zmožen upoštevati pasje potrebe in spoštovati njihove meje.
Imeti psa je čudovita izkušnja, ki otroka lahko nauči dragocenih življenjskih lekcij. Vendar pa moramo pred odločitvijo temeljito razmisliti, ali je naš otrok pripravljen na to odgovornost – predvsem pa moramo biti na to odgovornost pripravljen sami in ne misliti, da bo to otrokova naloga.
Otroci in psi: 10 koristi, ki jih prinaša pes med odraščanjem
