V zadnjem času je prišlo do kar nekaj novosti v vzreji rodovniških psov in samih vpisih v rodovno knjigo.
Predvsem so se spremenili pogoji za pridobitev in podaljšanje vzrejnega dovoljenja ter ogledi legel in izdaja rodovnikov. Uvedel se je obvezen DNK profil. Komisija za strokovna vprašanja (v nadaljevanju KSV) pa je sprejela tudi kar nekaj sklepov, ki jih velja poznati v primeru, da mladička uvažate iz tujine, vzrejate …
Kupiranje ušes in repov
Že dolga leta je kupiranje (rezanje) ušes in repov prepovedano, a se še vedno pojavljajo vprašanja potencialnih lastnikov mladičkov, ali je mogoče kupiti takšnega mladička. Odgovor je ne! Vzreditelj, ki vam proda mladička s kupiranimi ušesi ali repom, strogo krši zakonodajo. V zvezi z razstavljanjem takšnih psov je KSV sprejel sklep: »Na razstavah je prepovedano razstavljanje kupiranih psov vseh pasem, skotenih po 1. 1. 2015, razen za pse s kupiranimi repi ob predložitvi veterinarskega potrdila. Razstavljavec je dolžan veterinarsko potrdilo predložiti ob prijavi na razstavo in sodniku fizično v razstavnem krogu.« To pomeni, da se lahko razstavljajo zgolj psi, ki imajo kupirane repe ali ušesa zaradi nesreče, nezgode ipd. Takšne poškodbe pri ušesih so zelo redke in praktično nemogoče, medtem ko se pri nekaterih pasmah res lahko hitro zgodi poškodba repa, še posebej pri delovnih in lovskih psih.
Ujemanje čipov z državo izvora
Zelo pomemben podatek za vse, ki uvažate mladička ali psa iz tujine, je, da se mora čip psa ujemati z državo izdanega rodovnika ne glede na izvor psa. Kar pomeni, da mora biti pes čipiran v tisti državi, ki mu je izdala rodovnik. V nasprotnem primeru se zavrne vpis v slovensko rodovno knjigo.
Slikanje okostja
Uvaja se sprememba pri slikanju okostja, ki je za nekatere pasme obvezno pred pridobitvijo vzrejnega dovoljenja. Minimalno starost za slikanje okostja določijo vzrejne komisije glede na specifiko odraščanja posameznih pasem. Ko npr. uvožen odrasel pes/psica že ima zahtevane izvide slikanja okostja iz tujine, je za priznanje izvida potrebna nostrifikacija s strani Komisije Veterinarske zbornice. V preteklosti smo vzrejni komisiji dostavili izvide slikanja okostja s strani svojega izbranega veterinarja. Zdaj je na voljo seznam veterinarskih ustanov, ki jih veterinarska zbornica priznava pri odčitavanju slik okostja za vzrejni pregled. To so klinike, ki imajo redno pregledane aparature in ustrezne licence za opravljanje svojega dela in lahko zagotovijo slikanje okostja po določenem standardu, ki je zahtevan v Sloveniji. Seznam najdete na spletni strani http://www.kinoloska.si/sklepi-ksv-kzs/. Tako je zdaj onemogočeno slikanje v tujini, predvsem v sosednjih državah, kjer so bili realni rezultati dokaj vprašljivi. Za uvrstitev veterinarjev na seznam pooblaščenih je odgovorna Veterinarska zbornica v skladu s strokovnimi standardi in ne Kinološka zveza Slovenije. Odčitavanja opravlja izključno posebej v ta namen ustanovljena komisija Veterinarske zbornice. Vzrediteljem in lastnikom pa je zagotovljena možnost drugega mnenja v primeru dvoma o upravičenosti izvida.
Profili DNK
Vsi psi, ki bodo opravljali ali podaljševali vzrejno dovoljenje, morajo imeti razvit profil DNK. Če profil DNK ni predložen na dan vzrejnega pregleda, ga lahko lastniki plemenjaka/plemenke dostavijo v roku 30 dni po vzrejnem pregledu vzrejni komisiji, ki šele takrat izda vzrejno dovoljenje. Za vse paritve morata biti opravljena profila DNK obeh staršev, ki jih je treba predložiti najpozneje ob prijavi legla, najbolje pa je predložiti DNK profil skupaj s prijavo paritve. Obveza velja tudi za plemenjake iz tujine. O vseh izjemah tega pravila (mrtvi plemenjaki in drugi relevantni razlogi) odloča KSV na podlagi utemeljene prošnje vzreditelja, ki mora biti pridobljena pred paritvijo. KSV se zavezuje, da bo o takšnih prošnjah odločal v najkrajšem možnem času oziroma najpozneje v petih delovnih dneh. Odvzem biološkega materiala – krvi – lahko opravi katerikoli veterinar z veljavno licenco Veterinarske zbornice Slovenije, razen kadar posamični vzrejni pravilniki določajo drugače (npr. nemški ovčarji). Pri odvzemu je treba upoštevati navodila laboratorija EVG, objavljena na spletni strani KZS, in izpolniti ustrezen obrazec, ki ga najdete na njihovi spletni strani. Vzreditelji lahko navedeni profil pridobijo pri kateremkoli certificiranem laboratoriju, ki izdeluje profile v skladu s standardom ISAG in kjer bo iz izvida razvidno, da je vzorec odvzel veterinar v skladu s predvidenim protokolom. Na podlagi razvitega DNK profila se kasneje lahko določa starševstvo itd.
Lastniki uvoženih psov/psic morajo od 01. 01. 2018 naprej za vpis v SLR predložiti dokazilo o starševstvu uvoženega psa. Če z njim ne razpolagate, morate predložiti dokazilo o razvitem DNK profilu uvoženega psa. Lahko torej predložite DNK profil staršev uvoženega psa, ali pa izdelate DNK profil za mladička, ki ste ga uvozili.
Podaljševanje vzrejnih dovoljenj
V preteklosti smo vzrejna dovoljenja podaljševali kar po pošti, razen za plemenjake/plemenke, ki so imeli pogojno vzrejno dovoljenje. Zdaj se to podaljševanje ukinja. Vzrejne komisije morajo do 31. 8. 2018 uskladiti svoje vzrejne pravilnike tako, da bodo skladni z veljavnimi sklepi in zakonodajo. V praksi to pomeni, da morajo komisije do takrat uskladiti po pasmah, kako in na kakšen način se bodo podaljševala vzrejna dovoljenja. Vsekakor velja že zdaj, da se vzrejna dovoljenja po pošti ne bodo več podaljševala. Vzrejna dovoljenja so v skladu z veljavnim pravilnikom o strokovnem delu praviloma trajna, razen ko gre za pogojno vzrejno dovoljenje. Vzrejna komisija lahko predpiše enkratno podaljšavo vzrejnega dovoljenja čez dve (2) leti, pri čemer je obvezna ponovna privedba na vzrejni pregled. Vzrejna komisija lahko v vzrejnem pravilniku predpiše tudi drugo časovno obdobje za podaljšavo, vendar je podaljšava omejena na enkrat (1-krat) v vzrejni dobi psa. Lahko pa vzrejna komisija na lastne stroške kadarkoli pozove plemenjaka/plemenko na ponovni vzrejni pregled.
Vzrejni referenti in pregled legel
Kot novost se uvaja tudi drugačen način ogleda legel s strani vzrejnega referenta. Vzreditelj se v prehodnem obdobju lahko odloči za dva ali en ogled legla s strani vzrejnega referenta. V primeru, da se vzreditelj odloči za en ogled legla, mora posredovati kinološki zvezi izpolnjen obrazec ‘Obvestilo o leglu’ s ‘Seznamom mladičev’, in sicer najkasneje do dvajsetega dneva po kotitvi mladičev. Nato pa mora vzrejni referent pregledati leglo od 42. dneva starosti mladičev do najkasneje dopolnjenega 8. tedna starosti, vsekakor pa pred čipiranjem mladičev.
Kar nekaj vprašanj je s strani vzrediteljev, kako zdaj z ogledi legel s strani vzrejnega referenta, tudi, kar se zadeva samega plačila vzrejnim referentom. Tudi tu je namreč prišlo do kar nekaj sprememb. V osnovi se tako izključujejo tisti primeri, kjer so vzrejni referenti fiktivno pregledovali legla. Vzreditelj mora zdaj namreč v vsakem primeru plačati stroške vzrejnemu referentu glede na njegov status, ki ga vzrejni referent ima. Država tudi tu namreč ne pušča milosti in zahteva obračunavanje davkov in prispevkov, kar v praksi pomeni nekako takole:
- Primer: vzrejni referent ima s. p.
- Primer: vzrejni referent je zaposlen za polni delovni čas, za polovični čas ali je upokojen
- Primer: vzrejni referent je nezaposlen ali zaposlen za krajši delovni čas – manj kot štiri ure.
Daleč najbolj ugodna izbira za vzreditelje je izbira vzrejnega referenta v prvem primeru. Podatek, kakšen status ima vzrejni referent, vam bo podal vzrejni referent sam. V informativnem izračunu v primeru, da je vzrejni referent opravil pot 100 km in opravil en ogled legla, bo strošek vzreditelja v prvem primeru 31,96 evra, v drugem primeru 40,44 evra v tretjem primeru pa kar 42,78 evra. Opozarjam, da je to zgolj informativni izračun. Vzreditelj mora namreč ob prijavi legla posredovati ime izbranega vzrejnega referenta. Kinološka zveza mu nato na podlagi izbranega vzrejnega referenta izdela ponudbo oz. predračun za ogled legla. Vzreditelj ga mora potrditi, šele nato vzrejni referent pridobi rodovniške številke, ki jih potrebuje pri ogledu legla.
Kaj nam torej prinašajo nova pravila v vzreji?
Mnenja so si različna, a vsekakor vse novosti in spremembe, ki so se uvedle na področju vzreje rodovniških psov in izdaji rodovnikov, pomenijo večjo transparentnost. Predvsem pa smo šli korak dalje pri uvedbi DNK profila in zahtevanih zdravstvenih testih. Mnoge vzrejne komisije zahtevajo vedno več zdravstvenih testov pred izdanim vzrejnim dovoljenjem. Kar za vse prihodnje lastnike rodovniških mladičkov pomeni večjo varnost in predvsem večji in boljši pregled nad starševstvom, zdravstvenim stanjem prednikov ter dobrobit psa in razvoj pasme kot take. Vsekakor je še vedno prostor za izboljšave in spremembe. Vsak od nas pa je tisti, ki je odgovoren za svoja dejanja – prihodnji lastniki za premišljen in odgovoren nakup (nakup psa namreč ni odločitev ‘na horuk’), vzreditelji pa za odgovorno vzrejo.
Urška Krivec
