Gosenice sprevodnega prelca so zaščitene s strupenimi dlačicami, ki pri ljudeh in živalih povzročajo alergijsko reakcijo, če pridejo v stik z njimi.
Pomlad prinaša še eno nevarnost za naše pse: metulja sprevodnega prelca, tako pinijevega, kot hrastovega.
Pinijev ali borov sprevodni prelec napada bore, cedre in macesne. V Sloveniji se je prvič pojavil leta 1904 na Krasu, od koder se je nato hitro razširil na obalnem področju, vse bolj pa prodira tudi v notranjost.
Kot večina žuželk pri nas, imajo tudi sprevodni prelci življenjski krog, ki traja leto dni. Metulji letijo jeseni, nato odložijo skupine jajčec na borovce. Spomladi se iz jajčec izležejo majhne gosenice, ki se začnejo hraniti. Za gosenice je značilno, da živijo v skupini, tudi po več sto skupaj. Kot obrambo pred plenilci so razvile svilene nitke, v katere se zavijejo, kar je na drevesu videti kot bel zapredek.
Gosenice se na hranjenje odpravijo v dolgih sprevodih in takrat postanejo zanimive tudi za pse. V resni nevarnosti so še zlasti štirinožci, ki jih zanima vse, kar se premika. Včasih je dovolj le, da pes gosenico malce poliže in že lahko pride do hudega vnetja jezika in ustne votline. Če jo zaužije, pa pride do hude alergične reakcije, predvsem na sluznici požiralnika. Ker zaradi bolečin postane paničen, začne hitreje dihati in se lahko celo zaduši!
Zato pozornost ne bo odveč in spomladi ter zgodaj poleti je dobro imeti štirinožca na povodcu povsod tam, kjer se zadržujejo gosenice sprevodnega prelca.
Objavljeno v reviji Moj pes