A vse do februarja 2025 smo prejemali lažne informacije, da je še živa, celo uradni odgovor inšpektorja je to potrdil. Iz izkušenj smo vedeli drugače, zato smo vztrajali…« so pred dnevi začeli zgodbo o žalostni usodi psičke Greni v društvu za dobrobit živali AniMa.
Pripravljeni so bili kriti stroške njene takojšnje oskrbe – okoli 140 evrov bi bilo potrebno, so povedali. A namesto zdravljenja so jo uspavali. »Ker je bila poškodovana. Ker ni bila več uporabna. Ker zanjo, tako kot za številne druge lovske pse, očitno ni veljal zakon o zaščiti živali. Poškodovana in neuporabna za lov ni bila več nič drugega kot “škoda pri delu”,« pripovedujejo.
Greni ni edina žrtev tega sistema?
Vsako leto na stotine psov v Sloveniji postane žrtev lova, pravijo v AniMa, tako zaradi hudih poškodb kot zaradi zanemarjanja in nepotrebne usmrtitve: »Psi, ki jih uporabljajo za lov, niso zaščiteni kot ostali psi v Sloveniji. Medtem ko zakon o zaščiti živali določa, da so psi čuteča bitja, ki jih je treba zaščititi pred trpljenjem, jih lovska zakonodaja obravnava kot orodje za ubijanje. To pomeni, da za njih ne veljajo enaka pravila kot za hišne ljubljenčke – je torej njihovo trpljenje sistemsko opravičeno in celo pričakovano?«
Večina ljudi, ki imajo doma psa, si ne more predstavljati, da bi svojega najboljšega prijatelja poslali v situacije, kjer bi ga raztrgali divji prašiči, prebodli rogovi jelena v samoobrambi ali bi poginil v ledeno mrzli vodi. Ne predstavljajo si, da bi nekdo njihovemu psu namerno namenil “milostni strel” ali ga evtanaziral, ker ni več služil svojemu namenu. Toda to je realnost za stotine lovskih psov v Sloveniji, dodajo v društvu.
Del sistema tudi veterinarji?
»Lovci in lovske družine imajo sistematično zgrajen odnos do psov kot do potrošnega materiala. Če pes ne preživi – noben problem, saj ga bo nadomestil drugi. Veterinarji, ki sodelujejo z lovskimi družinami, so del tega sistema, saj dobro služijo z zdravljenjem ali evtanazijo psov, ki so ranjeni. Ko oskrba ni več ekonomsko upravičena – sledi evtanazija,« pravijo v AniMa in navajajo najpogostejše poškodbe psov v lovu: raztrganine, zlomi in notranje krvavitve, ki jih povzročijo divje živali v samoobrambi; padci s skal, prebodene šape, rane zaradi bodečih ograj in pasti; smrt zaradi podhladitve, pregretja ali utopitve; strelne rane – po nesreči ali namerno; zastrupitve in infekcije, ki jih psi dobijo zaradi ekstremnih pogojev lova.
V društvu primerjajo uporabo psov v lovu s pasjimi boji (ti so v Sloveniji prepovedani), saj so psi tudi v lovu prisiljeni v nasilne spopade, utrpijo podobne poškodbe, cilj pa je ubiti plen, ne glede na to, kaj se psu zaradi tega zgodi.
Grenina zgodba kot opozorilo
Grenina zgodba ni osamljen primer, poudarja društvo, temveč je še eno opozorilo, da psi v lovu trpijo, umirajo in so sistemsko zlorabljeni. »Zato je potrebno prepovedati uporabo psov v lovu, spremeniti zakonodajo, da bodo vsi psi zaščiteni pod Zakonom o zaščiti živali – brez izjem ter preiskati in kaznovati vse, ki povzročajo in prikrivajo smrt in zlorabo psov.
Greni je postala simbol tega boja. Če dopustimo, da se takšne stvari nadaljujejo, dopuščamo sistemsko zlorabo in smrt nedolžnih bitij,« zaključijo.
