Psi so različno občutljivi na mraz, kar je odvisno od pasme, velikosti psa, telesne kondicije, zdravstvenega stanja, pa tudi starosti.
Mladičev in starejših živali ne smemo dlje časa izpostavljati mrazu, saj nimajo dovolj maščobnih oblog, ki bi jih varovale pred mrazom, in po navadi tudi ne dovolj gostega kožuha za zaščito.
Na mraz so zelo občutljive tudi zelo majhne pasme in lahke pasme. Kako občutljiv bo zdrav in aktiven pes na mraz, v veliki meri odločata prav dlaka in podlanka.
Za pasme s kratko dlako in seveda tiste brez dlake je pozimi obvezen plašček, v izjemnem mrazu naj bo zadrževanje zunaj kratkotrajno. Med pasme, ki so precej občutljive na mraz sodijo čivave, hrti, yorkširski terierji, miniaturni pinči, nemški bokserji, dalmatinci, beagli in še mnoge druge.
Večina psov z daljšo dlako ima gosto podlanko. Če taki psi živijo na prostem, se jim podlanka še okrepi in na mraz običajno niso občutljivi, četudi ne gre za polarne pasme. To je značilno za nemškega ovčarja, zlatega prinašalca, novofundlanca, bernca in njim podobne pasme.
Drugače pa je, če ti psi živijo v hiši, saj se temu prilagodita tudi dlaka in podlanka, ki je v tem primeru manj gosta. Ob veliki temperaturni razliki, in če pes zunaj miruje, tako lahko tudi njih zazebe. Pasmam, ki prihajajo iz mrzlih krajev in so prekrite z gosto dlako in toplo podlanko, pa mraz težko pride do živega. Taki so malamut, haski, samojed in drugi polarni psi.
