Kdaj lahko inšpektor odredi odvzem psa? Se pri tem strogo drži zakonskih določil, ali upošteva tudi potrebe psa po socialnem stiku, sprehodih, miselnih izzivih …?
Kaj se zgodi z odvzetimi psi in koliko so jih v zadnjih letih odvzeli? Vsa ta vprašanja smo zastavili pristojnim inštitucijam, odgovor navajamo spodaj.
»V 43. členu Zakona o zaščiti živali je določeno, da ima uradni veterinar pravico začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dosedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb Zakona o zaščiti živali. Za odvzete hišne živali, razen za živali prostoživečih vrst, uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče, ki lahko žival takoj odda primernemu skrbniku oziroma ravna v skladu z 31. členom Zakona o zaščiti živali, to je usmrtitev po preteku 30-dnevnega bivanja,« odgovarjajo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
Poudarjajo, da mora pri presoji, kdaj so kršene določbe Zakona o zaščiti živali in spremljajočih predpisov, uradni veterinar preučiti vsa dejstva in okoliščine ter na njihovi osnovi odločiti o vsaki zadevi. »Gre za upravno-inšpekcijsko odločbo, ki je individualni pravni akt,« povedo in dodajo, da v zakonodaji potreba psa po socialnih stikih ni opredeljena kot pogoj ravnanja s psom. Dodajo, da ima uradni veterinar pravico odrediti zavetišču namestitev in oskrbo psa, ki ogroža okolico, če skrbnik ne odvrne splošne nevarnosti, ali ni znan ali dosegljiv. Evidence o tem, kaj se je zgodilo z odvzetimi psi, na UVHVVR nimajo.
Andreja Šalamun (iz rubrike Zakaj?Zato!, ki je redna rubrika revije Moj pes)
