Zakonodaja v Sloveniji omogoča, da je lahko pasji frizer pravzaprav vsak, ne da bi mu bilo treba izpolnjevati določene pogoje, higienske standarde, zagotoviti ustrezne prostore, opremo …
Pasji frizer namreč ni registriran poklic, zato je edini pogoj za uradno opravljanje te službe odpreti na primer s. p. in ga registrirati pod ‘druga dejavnost’.
»Ta ohlapnost je na neki način prednost, a je hkrati tudi zelo velik manko, saj za opravljanje dejavnosti ne zahteva nikakršnih znanj,« pravi pasja frizerka in lastnica pasjega salona Lucy Nina Pečlin, ki znanje o posebnostih te dejavnosti nabira tako v tujini kot doma.
Pravi, da je to, koliko znanja bo nekdo pridobil in ga prinesel v posel, odvisno samo od angažiranosti posameznika in da je tudi na tem področju potrebno stalno nadgrajevanje znanja in veščin. »Registracija novega poklica, za kar se pasji frizerji trudijo na evropski ravni, ni enostavna, traja lahko več let,« pove sogovornica.
Doda, da so se med epidemijo pasji frizerji v Sloveniji povezali in iščejo rešitve, da bi v vmesnem času vsaj delno uredili to področje in od izvajalcev zahtevali dokazila o veščinah in znanju za opravljanje tega poklica. Predvidoma jeseni bo zaživel tudi elitni klub, ki bo združeval pasje salone, ki so vredni zaupanja – torej tiste, v katerih skrbijo za čistočo, se frizerji redno izobražujejo in imajo ustrezno znanje. V klubu bodo samo preverjeni pasji saloni, kar naj bi strankam olajšalo iskanje pasjih frizerjev, ki so vredni zaupanja.
Sogovornica poudari, da mora pasji frizer zelo dobro skrbeti za higieno prostora in pripomočkov ter poznati tipe dlake, saj lahko v nasprotnem primeru psu naredi veliko škodo – povzroči bakterijsko ali glivično okužbo, zaradi preveč postrižene dlake lahko pride celo do toplotnega udara.
Andreja Šalamun
