Verjamete v zgodbe s srečnim koncem? Spodnja je zagotovo ena takšnih. Potem, ko ga je oddal v zavetišče, so se poti brezdomca in njegova psa spet združile.
V začetku lanskega leta je Ryan Hamilton iz ameriškega mesta Tampa Bay postal brezdomec. Zato se je odločil, da bo svojega psa, Dakoto, oddal tamkajšnjemu zavetišču. »Vedel je, da za psa ne bo mogel več primerno skrbeti. Ker je zanj želel le najboljše, ga je oddal nam v želji, da bomo Dakoti omogočili boljše življenje,« so povedali v zavetišču v Tampa Bayju.
Kot je za časopis Newsweek dodala Sherry Silk, vodja zavetišča, brezdomstvo nikakor ne pomeni, da človek ne ostane ljubeč in skrben lastnik živali. Veliko brezdomcev namreč zavzeto skrbi za svoje živali in celo poskrbi, da dobijo živali hrano pred njimi. Ker pa je imela Dakota srčne gliste in potrebovala drago zdravljenje, se je Ryan Hamilton odločil, da jo preda v skrb zavetišču. Tam so Dakoto zadržali več dni in upali, da si bo Hamilton v tem času našel službo. A to se zaradi množičnih odpuščanj zaradi pandemije Covida žal ni zgodilo; kot navaja časopis USA Today, je na ta račun dom v Združenih državah Amerike izgubilo kar deset milijonov živali.
Po drugi strani so v številnih zavetiščih opazili tudi povečan interes za posvojitev brezdomnih živali. A Dakota novega lastnika nikakor ni našla. Ko je Sherry Silk dobila nepričakovan telefonski klic, je začela verjeti v usodo. Oglasil se ji je prav Ryan Hamilton, ki je po nekaj tednih, odkar je Dakoto oddal v zavetišče, dobil novo službo in dom. Seveda si je svojega pasjega tovariša želel nazaj. Imel je srečo: Dakota je bila še vedno na voljo za posvojitev.
Ko sta bila pes in njegov lastnik ponovno združena, je Dakota cvilila od navdušenja in takoj stekla v Ryanu Hamiltonu v objem. Ganjeno je bilo tudi osebje zavetišča, ki je Dakoti poklonilo nov povodec in možnost nadaljnjega preventivnega zdravljenja srčne gliste. Hamilton je srečen konec zgodbe na Facebooku pospremil z besedami: »Dakota je bila moja najboljša prijateljica šest let. Da sem jo oddal v zavetišče, je bila zame najtežja stvar v življenju. Na srečo se nihče ni odločil, da mojega angela izbere in odpelje v svoj dom«.
Katja Željan