Nova raziskava je razkrila, da se psi, ki živijo v bližnji okolici nekdanje jedrske elektrarne v Černobilu ‘genetsko razlikujejo’ od ostalih psov. Genetska analiza bi, kot pravijo, lahko pomagala razkriti dolgoročne učinke izpostavljenosti sevanju.
Znanstveniki že desetletja preučujejo živali, ki živijo v jedrski elektrarni Černobil ali blizu nje, da bi ugotovili, kako povečana raven sevanja vpliva na njihovo zdravje, rast in razvoj.
Psi iz Černobila po genetskem zapisu drugačni
V novi raziskavi, ki je bila objavljena v reviji Science Advances, so znanstveniki ugotovili, da se psi, ki živijo v okolici jedrske elektrarne, ‘genetsko razlikujejo’ od tistih, ki živijo dlje od epicentra nesreče.
Znanstveniki z univerze v Južni Karolini in ameriškega raziskovalnega inštituta za človeški genom so začeli preučevati DNK 302 psov, ki so predstavljali tri različne “populacije brezdomih psov”.
Približno polovica psov je živela znotraj same elektrarne, medtem ko je podobno število živelo v Černobilu, mestu, ki je približno 15 km stran. Majhno število psov pa je živelo v Slavutiču, približno 45 km stran od elektrarne. Genski rezultati so pokazali, da so psi, ki živijo v bližini elektrarne precej drugačni od tistih v mestu Černobil.
Genetske razlike zaradi sevanja ali česa drugega?
V obeh skupinah so nemški ovčarji pa tudi nekateri vzhodnoevropski ovčarji. V prihodnjih raziskavah lahko znanstveniki iščejo mutacije tako, da primerjajo DNK černobilskih psov z DNK psov istih pasem na drugih območjih. Po mnenju raziskovalcev bo težko ločiti, katere genetske spremembe povzroča sevanje in katere “drugi dejavniki”, kot je na primer fizična izolacija.
Čeprav se morda zdi, da to v veliki meri nakazuje, da so bili ti psi podvrženi določeni vrsti hitre mutacije ali evolucije zaradi izpostavljenosti sevanju, je ta študija šele prvi korak pri dokazovanju te hipoteze. Za dokaz bodo potrebne nadaljnje raziskave.
Vir: Insider, Popular Mechanics
