Japonski znanstvenik Miko Nagasawa je že pred časom naredil posebno raziskavo. Občasno je po pol ure opazoval 30 pasjih skrbnikov in njihovo ukvarjanje s psi. Osredotočil se je na očesni stik.
Zanimalo ga je, kako se s svojimi psi pogovarjajo, kako jih opazujejo in kako se jih dotikajo. Pozneje je skupina skrbnikov dobila navodilo, naj s svojim psom čimbolj intenzivno iščejo očesni stik. Pred začetkom preizkusa in po njem so izmerili količino hormona oksitocina v urinu skrbnika in v urinu njegovega psa. Oksitocin je hormon, ki med drugim povezuje , deluje protistresno, zmanjšuje notranjo napetost …
Izkazalo se je, da se je po intenzivnem očesnem stiku količina oksitocona pri obeh dvignila. Ko so enak poskus opravili z udomačenimi oz. krotkimi volki, v njihovem urinu niso zaznali spremenjenih količin oksitocona. Čeprav je imela očesni stik z volkom oseba, ki ga je vzgojila in ji je volk povsem zaupal.
S poskusom so znanstveniki ugotovili, da očesni stik med človekom in psom poglablja medsebojno povezanost med njima. Zelo verjetno pa se je ‘gledanje v oči’ kot ena od oblik socialnega komuniciranja pri psih razvila v tisočletjih skupnega življenja človeka in psa.
rš (objavljeno v reviji Moj pes)
