Varovanja čred ovac s pastirskimi psi se je v številnih primerih izkazalo za zelo učinkovito, a je v naši državi povsem neurejeno. Ključnega pomena pri tem je ureditev sistemskega sofinanciranja vzreje pastirskih psov in s tem nudenje podpore izkušenim vzrediteljem delovnih linij.
Osrednja naloga pastirskih psov je varovanje črede pred plenilci, kar jih ločuje od ovčarskih psov, ki služijo predvsem usmerjanju in vodenju črede.
– (varna-pasa.si)
Zato bi bilo smiselno, da se redno financiranje in vzdrževanje delovnih linij zagotovi iz nabora ukrepov, ki jih izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje. Za nakup pastirskega psa kot obliko naložbe, ki naj bi jo podpirala država, mora biti vzpostavljen priznan tako imenovan licenciran sistem vzreje pastirskih psov, ki pa ga v Sloveniji nimamo.
Za zavarovanje pred zvermi strokovnjaki priporočajo ukrepe, kot so visoke elektromreže in večžičnate ograde, prisotnost pastirja ali pastirskih psov. Različne zaščite lahko med seboj kombinirajo in tako še izboljšajo zaščito.
Na področju zakonodaje so bile v letu 2021 sprejete spremembe, ki izenačujejo pastirske pse s službenimi psi. Varovanje pašnih živali s pomočjo pastirskih psov se v Sloveniji čedalje bolj razvija. Do zdaj so bili pastirski psi sofinancirani izključno s strani različnih projektov, v katerih sodeluje ZGS, po novem pa je to mogoče tudi iz sredstev skupne kmetijske politike.
Da lahko pastirski psi delujejo kot krdelo in tako uspešno branijo čredo pred plenilci, je priporočljivo, da so ob čredi najmanj trije pastirski psi. Ta zahteva je navedena tudi v Programu razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020 (zahteva KRA-VARPP, varovanje črede s pastirskimi psi). Ob tem pa moramo poudariti, da se morajo pastirski psi na pašniku gibati le znotraj ograjenih pašnih površin. Obstaja več primernih pasem pastirskih psov, v projektu LIFE DINALP BEAR pa so vključeni vzreditelji s štirimi pasmami: tornjaki, kraški ovčarji (kraševci), šarplaninci in kavkaški ovčarji.
– (varna-pasa.si)
