Po nekaterih ocenah naj bi v Sloveniji dom vsako leto dobilo okoli 400 psov iz držav nekdanje Jugoslavije, zlasti iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. V prvi polovici julija jih je v slovenskih zavetiščih na dom čakalo 241.
»Vsak potencialni posvojitelj, ki se odloči, da bo posvojil psa iz tuje države, je en posvojitelj manj za psa, ki v slovenskih zavetiščih čaka na novega lastnika in ga delno oskrbujejo s pomočjo davkoplačevalskega denarja,« je eden od številnih argumentov nasprotnikov posvajanja psov iz tujine. Opozarjajo tudi na bolezni, ki naj bi jih na ta način prinašali v Slovenijo, pa na težavne in ne dovolj socializirane pse, ki so svoje življenje do prihoda v nov dom večinoma preživeli v povsem drugačnih razmerah – na ulicah – in se v novih razmerah ne znajdejo najbolje. Pravijo, da je odločitev za psa iz ulice pogosto sprejeta iz čustvenih vzgibov, ker se nam psi zasmilijo, in nepremišljeno, kar se pozneje pokaže kot napaka. Poleg tega trdijo, da reševanje psov iz ulic balkanskih mest ne odpravlja vzrokov in tako ne pripomore k reševanju težave na izvoru. Toda vsak pes si zasluži dom in dostojno življenje, ne glede na to, od kod prihaja.
Meje niso ovira
»Meje nam niso ovira, saj delamo v dobrobit živalim,« poudarja Mojca Gričar iz društva AniMa, kjer delujejo po vsej Sloveniji, dobro pa poznajo tudi razmere v državah nekdanje Jugoslavije in zato pomagajo tudi v regiji. Pravi, da so živali v teh državah v veliko večji stiski kot v Sloveniji, tudi številčno jih je mnogo več. »Poleg težav nekastriranih in nesteriliziranih uličnih in zapuščenih psov imajo težave s preprodajalci in razmahnjenostjo pasjih farm, ker ljudje v prodaji hišnih ljubljenčkov vidijo hitri zaslužek,« opozarja Mojca Gričar. Poudarja, da se nikakor ne strinjajo s tihotapljenjem nečipiranih, necepljenih psov, predvsem mladičev, ki so velikokrat v slabem stanju, in da tudi tiste države nekdanje Jugoslavije, ki imajo posodobljen Zakon o zaščiti živali, tega zelo slabo izvajajo. »V Sloveniji so zavetišča bolje urejena in za skrb za zapuščene živali je finančno odgovorna občina. Pri nas ni zapuščenih uličnih psov, tudi to je velika razlika,« pojasni Gričarjeva. Doda, da pomagajo iskati domove psom iz slovenskih zavetišč, tistim, ki v Sloveniji živijo v neustreznih razmerah, pa tudi psom iz drugih držav EU in nekdanje Jugoslavije. »Če društva iz nekdanjih jugoslovanskih republik delujejo po pravilih, da so torej psi veterinarsko oskrbljeni in imajo potrebno dokumentacijo, jim pomagamo z objavo psa na svoji spletni strani,« pove Gričarjeva in doda, da potencialnim posvojiteljem psov iz držav nekdanje Jugoslavije svetujejo tudi pri urejanju dokumentacije. Na leto pomagajo z iskanjem doma v Sloveniji dvema do trem psom iz držav nekdanje Jugoslavije, ki niso članice EU.
Komu dati prednost?
»Vsekakor si vsak pes zasluži dober dom,« pravi Maša Cerjak iz Društva za zaščito živali Ljubljana. »Žal se zadnjih nekaj let pojavlja uvoz večjega števila psov iz drugih držav, kar pomeni, da psi v naših zavetiščih ostajajo dlje, ali novega doma sploh ne najdejo. Živali je namreč več, kot je dobrih domov zanje,« poudarja.
Natančnih številk, koliko psov iz tujine posvojijo slovenski lastniki, ni; po nekaterih ocenah pa naj bi jih na ta način v državo vsako leto prišlo okoli 400. Kot so nam povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je bilo po podatkih centralnega registra psov (CRP) v registriranih zavetiščih v Sloveniji 9. julija 241 psov, ki so čakali na svojega posvojitelja.
Andreja Šalamun (celoten članek je objavljen v aktualni številki revije Moj pes)
