Matjaž Šerkezi, gorski reševalec in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije, je pred dobrim mesecem iz gora rešil psa – pravzaprav psičko, izpod Brane nad Kamniškim sedlom. Že takrat smo vedeli, da ga moramo pred novo hribovsko sezono povprašati kaj več o hoji v hribe s psi, saj se čedalje več ljudi odloča za hribolazenje v družbi svojih štirinožnih prijateljev – nenazadnje pa se v gore s svojo psičko rad poda tudi sam.
S psom v hribe – da ali ne? Oz. kdaj da in kdaj ne? Od česa vse je odvisno, ali je pametno psa vzeti na turo, kakšne razmere in kakšne poti (tudi višine?) so primerne za obisk gora s psom?
Pes je žival, ki je del narave in mu bistveno bolj pristoji odkrivanje skritih gorskih kotičkov kot pa sprehodi v urbanem okolju v plaščku in »mufkom« okrog vratu. Vsekakor pa je obisk gora s psom odvisen od številnih dejavnikov, ki vplivajo tako na zahtevnost izleta in časovno komponento. V mislih imam pasmo psa; manjši / večji, potem dlako; krajšo, daljšo, in pa samo fizična pripravljenost psa … Vsekakor pa je ključno, da je lastnik vešč gibanja v gorah in da je pes primerno naučen; od poslušnosti do odpoklica. Izbiramo izlete, ki jih bo naš kosmatinec z lahkoto prehodil. Se pravi, da niso predolgi in tehnično zahtevni. V poštev pridejo lahke planinske poti v kopnih razmerah, poti v sredogorju. Najbolje je izbrati domači hrib v svojem okolju, ki ga dobro poznamo. Glede obiskovanja gora pozimi pa vsekakor velja previdnost in obisk zasneženih gora v prvi vrsti zahteva izkušenega lastnika, ki zelo dobro pozna svojega štirinožnega prijatelja.
V poštev pridejo lahke planinske poti v kopnih razmerah, poti v sredogorju. Najbolje je izbrati domači hrib v svojem okolju, ki ga dobro poznamo.
Tudi vi imate psičko …
Imam štiri leta staro psičko Chilly, pasme Parson Russel. Veliko dela je vloženega vanjo, predvsem v smislu vzgoje, in to celotne družine. Ko smo jo dobili, smo se odločili, da ne obiščemo pasje šole, ker smo mnenja, da je ta v prvi vrsti za lastnike. Tako lahko rečem, da kljub vsemu prebranem o zahtevnosti vzgoje te pasme je Chilly dober pes. Je pa res vanjo vloženih veliko ur dela, vztrajnosti, ponovitev … Enako kot pri otrocih! Doslednost, vztrajnost in postavljanje meja. Najini trije so kot majhni vedno spali in niso nič posebnega kot ostali otroci, ki niso »mogli« spati. In enako je pri psu. Tako je Chilly stalna spremljevalka naših skupnih poti po gorah.
Katere vrhove sta že obiskala skupaj?
Največkrat obiščemo Veliko planino v vseh letnih časih. Bila je že na Kredarici, pa Planjavi. Je pa res, ko vidim, da je utrujena, jo udobno namestim v nahrbtnik in ona uživa v razgledih. Vsak dan z njo naredimo kar nekaj kilometrov in je v dobri kondiciji, kar je ključno tudi za kakšen daljši izlet ob vikendih. Se pa držimo načela, ki je enak obiskovanju gora z otroki, da kadar je z nami Chilly, je izlet prilagojen njej in ne našim željam in potrebam. Skratka, Chilly uživa polno življenje na svežem zraku našega alpskega sveta.
Vse več mesreč je v gorah zaradi nespametnih odločitev, premalo znanja, premalo pripravljenosti, opreme .. Kako je s tem v primeru, da nas spremlja pes?
Veljajo vsi nasveti, ki jih ves čas posredujemo obiskovalcem gora za varnejše obiskovanje gora. V prvi vrsti so potrebne izkušnje lastnika. Enako kot gremo v gore z otroki. Nasvete pa najdete na spletni strani Planinske zveze Slovenije.
Kaj pa pasji bonton v gorskem svetu? Mora biti pes pripet?
Treba se je zavedati, da nekaterim ljudem ni všeč, če pes skače vanje. Navsezadnje tudi meni ni všeč. Kako bi pa bilo videti, če bi sam »naskočil« neko mimoidočo žensko in jo začel ovohavati in lizati?
Sam imam Chilly na vrvici, ne na fleksiju. In imam pravilo, da je na vrvici, če je na poti več obiskovalcev, sploh če so med njimi otroci.
Kar se tiče pripetosti psa, bom rekel DA, pes naj bo pripet. Ljudje imajo namreč različna merila in nekateri resnično pretiravajo s svojo čuječnostjo do psov. Pa saj je enako kot pri otrocih. Treba je znati postaviti meje. Sam imam Chilly na vrvici, ne na fleksiju. In imam pravilo, da je na vrvici, če je na poti več obiskovalcev, sploh če so med njimi otroci. Enako velja za pašnike, kjer se pase živina. Če je spuščena, je vedno za mano. Tudi z vidika moje varnosti. Sploh na ožjih planinskih poteh in kadar tečeva. Seveda pa je tudi Chilly kosmata za ušesi in občasno jo zvabi k sebi kakšna veverica. Takrat jih pošteno sliši.
Imate za naše bralce kakšen poseben nasvet, izkušnjo, predlog glede pasje hribovske opreme… ?
Obiskovanje gora s psom je odgovorna aktivnost in zahteva dobro pripravo na planinskih izlet. Treba je poskrbeti, da imamo s sabo hladno vodo, prvo pomoč za psa, hrano. Psu je treba primerno zaščititi tačke, sploh pozimi in če je krajše dlake, ne bo odveč kvalitetno ogrinjalo in podloga, na kateri lahko počiva ob času počitka. Svetujem tudi rabo GPS oddajnika. Sam uporabljam model Tractive, ki mi sporoča lokacijo na telefon.
