Pred dvema tednoma je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo pomemben predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti hišnih živali.
Predlog je bil oblikovan v okviru medresorske delovne skupine, ki jo je imenovala Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V delovni skupini so sodelovali predstavniki različnih resorjev in predstavniki lokalnih skupnosti. Predlog je vsekakor velika in nadvse dobrodošla sprememba na področju živalovarstva. Predlog se dotika vrsto zapisanih vrstic (členov) v obstoječem Zakonu o zaščiti hišnih živali. Med drugim pa opozarja na pomembne nepravilnosti, ki pozitivno vplivajo na dobrobit živali, kot so:
- uveljavitev obveznega čipiranja mačk,
- določanje pridobivanja sredstev financiranja za bivanje živali v zavetišču po 30. dnevu, prepoveduje privezovanje psov na verige in druge oblike priveza,
- prepoveduje usmrtitve zdravih zapuščenih živali v zavetiščih.
Zadnja dva predloga sta nedvomno povzročila malo revolucijo in nov kanček upanja na področju zaščite hišnih živali. Vendar se vsi zavedamo, da je vse te velike spremembe potrebno uresničevati postopoma.
Ena izmed glavnih težav, s katero se večina zavetišč sooča ob večjem številu sprejemov nad oddajami, je nedvomno pomanjkanje prostora. Največja problematika zmanjšanega števila oddajanja živali, je poleg pomanjkanja ozaveščanja, definitivno tudi pomanjkanje oglaševanja. Kar lahko vsak potencialni posvojitelj opazi že samo z ogledom nekaterih spletnih strani zavetišč pri nas. Predlog tako neposredno nalaga zavetiščem več odgovornosti glede iskanja potencialnih domov za njihove oskrbovance. Ob tem se je potrebno zavedati, da tudi uveljavitev prepovedi evtanazije zdravih živali ne bo v nobenem segmentu spremenila kakovosti dela zavetišč pri nas. Še vedno obstaja vrsta zavetišč, kjer so psi zaprti v boksu brez ustrezne socializacije in sprehodov tudi po več tednov, mesecev ali celo let skupaj. Tak pes od takega (stresnega) bivanja v zavetišču nima popolnoma nič. Sedanji zakon ne opredeljuje dodatnega izobraževanja oskrbnikov v zavetišču. Predlog se sicer dotika tudi te problematike, vendar bo potrebno pri izvajanju izobraževanj nameniti posebno pozornost oblikovanju ekipe strokovnjakov, ki bodo ustrezno strokovno izobraženi za predajo znanja, ki bo v dobrobit predvsem živalim v zavetišču.
Prepovedi privezovanja psov na verige in zapiranja v bokse se veseli večina skrbnikov psov. Jasno je, da zavoljo varnosti psa in okolice noben pes ne more biti zares svoboden in imeti omogočeno prosto gibanje. Zakon o zaščiti hišnih živali pravzaprav že sedaj navaja, da mora skrbnik poskrbeti za ustrezno gibanje in omogočiti ustrezne bivalne pogoje. Ampak jih nato Pravilnik o zaščiti hišnih živali opredeljuje na način, da je v resnici doživljenjsko privezovanje in zapiranje psov v boks zakonsko sprejemljivo.
Prepoved dolgotrajnega privezovanja psov in zapiranja v bokse (tudi stanovanja!) podpiramo, vendar se je ob vsem tem potrebno zavedati, da je pravilen pristop k reševanju problematike neodgovornega skrbništva v ozaveščanju skrbnikov glede ustreznega ukvarjanja s psi (vzgoja, socializacija, druženje). Sprehod psa, ki je celo življenje živel na verigi je lahko zanj tako zelo stresen, da se lahko njegovo vedenjsko stanje v nekaj tednih bistveno poslabša. Na tak način lahko hitro dobimo nasprotujoč učinek, ki se bo pokazal v večjem številu oddanih vlog za evtanazijo ali sprejemov lastniških psov v zavetišče.
Pred uveljavo zakonov, kot so prepoved evtanazije zdravih živali in privezovanja psov na verige, zapiranjem v bokse in stanovanja je torej potrebno izdelati dober sistem ozaveščanja o odgovornem skrbništvu. V nasprotnem primeru se bomo čez nekaj mesecev soočali z še večjim kaosom na področju zaščite hišnih živali.
Katjuša Rajovec, Zavod Muri
