Predstavljaj si, da si pes. Tvoj lastnik je zaprt v škatli in joče ter kliče na pomoč. Se zavedaš njegove nemoči? Če da, ga lahko osvobodiš? Si to res želiš?
Na vsa ta vprašanja sta želela odkriti odgovor Joshua Van Bourg in Clive Wynne, ko sta v nedavni raziskavi psom dala priložnost, da rešijo svojega človeka. Do nedavnega je bilo narejenih precej malo raziskav, ki bi se ukvarjale s pasjim interesom, da rešijo svojega skrbnika – pa čeprav je večina pasjih skrbnikov v resnici prepričanih, da bi jih njihov pes rešil.
Tako sta raziskovalca naredila eksperiment, ki je vključeval 60 psov. Nihče od njih prej ni sodeloval ali bil treniran za tovrstne situacije. V osrednjem preizkusu so vsakega skrbnika zaprli v veliko škatlo, ki je imela vratca. Lastnik je klical na pomoč. Pred tem so raziskovalci z lastniki vadili klicanje na pomoč, ki bo delovalo avtentično. Niso pa smeli skrbniki poklicati psa po imenu, kar bi psa vzpodbudilo k ukrepanju iz poslušnosti in ne iz skrbi po skrbnikovem počutju.
”Ena tretjina psov je rešila svojega skrbnika, kar samo po sebi ni zelo impresivno, toda bližnji pogled je zelo impresiven, ” je dejal Van Bourg. Kot pravi, je eno pasja želja po tem, da svojemu človeku pomaga, drugo pa je, kako dobro psi razumejo naravo potrebne pomoči.
V kontrolnem testu so psi opazovali raziskovalca, ki je spustil hrano v škatlo. Samo 19 od 60 psov je odprlo škatlo, da bi prišli do hrane. Več psov je rešilo svojega skrbnika, kot pa iskalo hrano.
”Bistvo je v tem, da je delež tistih psov, ki so rešili svojega človeka mnogo manjši od deleža psov, ki so želeli rešiti svojega človeka,” pravijo raziskovalci. ”Dejstvo, da dve tretjini psov nista niti odprle škatle, da bi prišli do hrane, je dober pokazatelj, da reševanje zahteva več kot pa le motivacijo, zahteva tudi zmožnost. Kar pomeni, da vas pes želi rešiti, toda vedeti mora kako.”
V še enem kontrolnem testu, so raziskovalci opazovali, kaj se zgodi, ko skrbnik mirno sedi v škatli in umirjeno naglas bere revijo. 16 do 60 psov je v tem testu odprlo škatlo, kar je nekaj manj kot v ‘stresnem’ testu.
”Večina psov bi stekla v gorečo stavbo samo zato, da bi bila s svojim skrbnikom,” so dejali raziskovalci, kot najbolj fascinantno pri tej raziskali pa izpostavili, da kaže na to, da pse zares skrbi za njihovega skrbnika: ”Celo brez vsakega treninga bo veliko psov poskusilo rešiti ljudi v stiski.”