Psi, ki zaradi negotovosti in večkratnih slabih izkušenj v določenih situacijah, odreagirajo z ugrizom, pa dobijo status nevarnega psa.
Status nevarnega psa torej pridobijo na podlagi agresije, ki se konča z ugrizom. Po definiciji Zakona o zaščiti hišnih živali je pes s statusom nevarnega psa – pes, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, to so živali, ki ogrožajo okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka in pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival.
Psa s statusom nevarnega psa, status ožigosa do konca njegovega življenja. Večkrat pa se celo zgodi, da mu je zaradi statusa odvzeto življenje.
Dejstvo je, da pes pridobi status na podlagi napak, storjenih s strani skrbnika. Zato bi bilo prav, da tudi skrbnika označimo s statusom kot neprimernega za skrb za nadaljnje pse. Pa se to, glede na Zakon o zaščiti hišnih živali, zgodi le v primeru, da je skrbnik imel že prej psa s statusom nevarnega psa, ki je napadel.
Zaradi pomanjkanja znanja in izkušenj ti skrbniki s svojimi ravnanji vsakodnevno izpostavljajo psa stresnim situacijam. Pogosto se namesto preventive in pozitivne motivacije za izražanje miritvenih signalov uporablja kaznovanje in rezultat je napad oz. agresija. Tak pes postane nevaren za okolico, zato zakon navaja, da mora biti pes – na povodcu in opremljen z nagobčnikom, zaprt v pesjaku ali objektu in da je v ograjenem prostoru z ograjo, visoko najmanj 1,8 m, ki je na vhodu označena z opozorilnim znakom.
Opustitev fizičnega varstva nevarnega psa fizične osebe se obravnava kot prekršek, ki se kaznuje z globo od 800 do 1200 evrov.
V kolikor pes s statusom ponovno napade človeka ali drugega psa, mora v roku 6 mesecev na šolanje, kot ga predpisuje UVHVVR ter ob koncu šolanja pridobiti mnenje komisije, ki jo sestavi nosilec šolanja.
Leta 2015 je bilo v CRP vpisanih 2.000 psov s statusom nevarnega psa, leta 2019 je bilo 2.300 takih psov.
Dejstvo je, da so to predvsem negotovi in prestrašeni psi, ki v določenih situacijah ne znajo reagirati drugače kot z ugrizom, saj jih niti ni nihče naučil, kako drugače bi lahko odreagirali. V Sloveniji žal obstaja vrsta pasjih šol, ki na te prestrašene in negotove pse obeša pripomočke, kot so zatezne, bodeče in elektronske ovratnice, ter s tem psa pahne v še večjo stisko. Za uspešno prevzgojo psa s statusom nevarnega psa potrebujemo veliko znanja s področja pasjega vedenja, nenehno vzpostavljanje preventive ter dober načrt dela, ki se izvaja postopoma. Predvsem pa je pomembno, da pri vsem tem ne pozabimo, da je pes naš prijatelj, ki mu moramo biti v oporo.
Katjuša Rajovec, Zavod Muri
