»S tako imenovanimi mešančki ni povsem nič narobe, veliko pa je lahko narobe s psi, ki jih vzreditelji prodajajo kot čistokrvne brez rodovnika,« opozarjajo poznavalci, kinologi in veterinarji.
Zaradi vprašljive dedne zasnove in slabih pogojev, v katerih so začeli življenje, imajo lahko kasneje v življenju vedenjske težave in so bolj nagnjeni k boleznim. Poleg tega z nakupom takšnega psa podpiramo neodgovorno in velikokrat tudi nehumano vzrejo.
»Kot čistokrvne pasemske pse brez rodovnika lahko prodajalci opisujejo pse iz dvoriščne vzreje ali pa pse iz pasjih farm. V obeh primerih gre za pse, ki so sicer na videz lahko podobni določeni pasmi, so pa mešanci,« opozarja Eva Kobentar iz Društva za zaščito živali Ljubljana.
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) dodajajo, da gre v primeru oglaševanja čistokrvnih psov brez rodovnika za zavajanje potrošnika. »Pes določene pasme je vedno le tisti, ki ima evidentirano poreklo, torej dokaz, kdo so njegovi predniki. Dokazovanje porekla je v domeni in pristojnosti Kinološke zveze Slovenije.
Težave psov iz množične vzreje
Kobentarjeva opozarja, da so zlasti v primeru, ko psiček prihaja iz pasjih farm, torej iz množične proizvodnje mladičev, težave izrazite. »Na pasjih farmah so pasje mame izčrpane in pod nenehnim stresom, prostori so umazani in polni iztrebkov, veterinarske oskrbe ni. Mladičke, ki so polni zajedavcev, mnogo prezgodaj odvzamejo od mam in sorojencev ter jih prodajo, dokler so še prisrčni in predvsem živi,« pove.
Poudari, da imajo lahko psi iz pasjih farm najrazličnejše zdravstvene težave, saj omenjeni pogoji slabo vplivajo na imunski sistem, poleg tega pa vzrediteljev ne zanima njihova dedna zasnova. Imajo tudi značilne vedenjske težave, med katerimi so številni strahovi, kot je na primer strah pred neznanimi ljudmi, novimi okolji, samoto …, pa tudi težave pri stikih z drugimi psi, pojavlja se čezmerno lajanje, uničevanje … Sogovornica pove, da se težave lahko nekoliko omilijo s pravilno, prijazno in zavzeto vzgojo, odpraviti pa jih pogosto ni mogoče.
Pri vzreji v pasjih farmah je edino vodilo zaslužek, medtem ko so higiena, zdravje in dobro počutje psov za ljudi, ki se ukvarjajo s tem, nepotreben strošek. Za nizko ceno se torej skriva veliko trpljenja, z nakupom psa iz pasje farme pa kupci omogočajo, da take usode doletijo še več psov.
V Sloveniji sicer pasjih farm ni, je pa precej dvoriščne vzreje.
Andreja Šalamun (celoten prispevek je bil objavljen v reviji Moj pes)