Po družabnih omrežjih krožijo zgodbe o tem, kako se po prijavi mučenja ali zanemarjanja živali s strani pristojne inšpekcije ni zgodilo nič ali pa je inšpektor svoj prihod napovedal, nato pa ugotovil, da je “vse v redu”. Zato smo se odločili preveriti, kakšen je uraden postopek, kako poteka inšpekcijski nadzor po tem, ko nekdo prijavi kršitev, npr. mučenje ali zanemarjanje živali.
Se inšpektor lastniku živali, za katero je podana prijava, najavi? Koliko pred prihodom? Kaj vse preveri ob ogledu? Se pogovori s sosedi, drugimi člani gospodinjstva? Kaj stori ob ponovni prijavi ali prijavi druge osebe za isti primer? Vse to smo vprašali UVHVVR.
Postopki v skladu z zakonodajo
Postopki na področju zaščite živali se izvajajo v skladu z Uredbami EU, Zakonom o zaščiti živali ter njegovimi podzakonskimi akti in Zakonom o inšpekcijskem nadzoru. Prijave na področju zaščite živali se obravnavajo prioritetno, so zatrdili na UVHVVR.
“V skladu z zakonodajo se vsako prijavo preuči pred izvedbo postopka. Pripravi se vse potrebno za učinkovito izvedbo postopka na terenu. Preveri se, če je pri zavezancu v preteklosti že bil opravljen nadzor, v registru živali se preveri vrste in število živali, katerih skrbnik je zavezanec, zagotovi se asistenca policije, če se pričakuje odpor zavezanca, zagotovi se sodelovanje zavetišča, če se predvideva odvzem živali…”
V postopkih, uvedenih zaradi preverjanja skladnosti z zakonodajo o zaščiti živali, se, kot trdijo na UVHVVR, na lokaciji preverja, ali skrbniki živali zagotavljajo ustrezne pogoje bivanja in prehranjevanja, kakšno je njihovo ravnanje z živaljo, ali je bila nudena veterinarska oskrba ter ali so zaznana prepovedana ravnanja oziroma mučenje.
V kolikor se v inšpekcijsko upravnem postopku ugotovijo neskladja in kršenje zakonodaje se odredijo ukrepi za odpravo le-teh (zagotovitev javnega interesa) in po potrebi uvede prekrškovni postopek z izrekom sankcij (kazen) ali poda kazenska ovadba.
Hitri postopki za dobrobit živali
Je pa potem sicer vsaka odločitev v omenjenih postopkih lahko predmet pritožb imetnikov živali in ponovne presoje na drugi stopnji. “Ključno pa je, da se postopki vodijo hitro, da se čimprej zagotovi dobrobit živali. Uradni veterinar pa mora v postopku upoštevati tudi, da nastanejo čim manjšimi stroški s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležencev postopku, vendar tako, da se priskrbi vse kar je potrebno, da se lahko pravilno ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in utemeljena odločba,” povedo.
V primeru odvzema živali gre v pravnem smislu za poseg v lastnino imetnika živali, zaradi česar je, kot poudarijo na UVHVVR, potrebna še posebej natančna in v skladu s predpisi dokumentirana izvedba samega postopka.
Nadzor brez najave?
Uradni nadzor se, kot povedo, opravi brez prehodne najave, ker ni nujno, da je zavezanec prisoten pri nadzoru: “Uradni veterinar ima pravico, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu, da bi se odvrnila neposredna nevarnost za zdravje ljudi in živali, ki jih ni mogoče odlagati, brez prisotnosti zavezanca opraviti pregled in izdati odločbo v skrajšanem postopku. Tako tudi ni možno, da bi zavezanec prikril dokaze o morebitnih neskladnostih in tako vplival na rezultate izvedenega uradnega nadzora.”
V primeru nove prijave, se, kot odgovarjajo na UVHVVR na naše zadnje vprašanje, vsaka prejeta prijava ponovno obravnava: “Kot je bilo že omenjeno se vsako prijavo pred nadzorom na terenu preuči, tudi prehodno opravljeni postopki pri istem zavezancu. Če je bil postopek že zaključen se ponovno uvede inšpekcijsko upravni postopek in preverijo dejstva in okoliščine na terenu. Odločitev uradnega veterinarja je v skladu z ugotovitvami. Pri odločitvi o ukrepih in sankcijah se upoštevajo izrečeni ukrepi v predhodnem postopku, če gre za ponovitev dejanja se izrečeni ukrepi stopnjujejo.”
