Evtanazija zdravih psov v zavetiščih je zelo pereča tematika, s katero se ukvarja tudi novela zakona, za katerega upamo, da bo kmalu zaživel tudi v praksi.
Mi pa smo vprašali nekatera zavetišča, kakšno je njihovo stališče do tega.
V Obalnem zavetišču za živali, ki ga upravlja Marjetica Koper, pravijo, da na srečo še niso imeli primera, da bi usmrtili zdravega psa zato, ker jim ga ne bi uspelo oddati. V Marjetici pravijo, da so od prevzema zavetišča evtanazirali sedem psov – leta 2015 nobenega, 2016, 2017 in 2018 po dva na leto, leta 2019 enega in lani nobenega. Šest so jih evtanazirali zaradi zdravstvenih razlogov, sedmega pa na podlagi dovoljenja za usmrtitev iz odločbe Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (več napadov in ugrizov ter poškodb ljudi).
V Zavetišču Maribor pravijo, da bi morali ob spremembi trenutno veljavnega zakona, ki dopušča usmrtitev zdravih psov v zavetiščih, urediti še kar nekaj drugih stvari. »Kaj storiti, če so v zavetišču zapolnjena vsa namestitvena mesta in ni možno živali namestiti v drugo zavetišče, in kdo financira dolgotrajno oskrbo živali?« se sprašujejo. V omenjenem zavetišču so v zadnjih petih letih skupaj evtanazirali 36 psov, od tega večino zaradi veterinarskih razlogov, kot so hude poškodbe, neozdravljive bolezni, odpoved ledvic, nekaj pa zaradi agresivnosti. Povedo, da delovanje zavetišča in interne ambulante večkrat na leto preveri veterinarska inšpekcija UVHVVR, ki ji morajo vsak mesec poslati poročilo o številu registracij, mikročipiranj, cepljenj in evtanazij.
»Žal točne statistike o tem, koliko psov smo uspavali zaradi pomanjkanja prostora za pet let nazaj, ne vodimo, lahko pa trdim, da smo v tem času evtanazirali tri ali manj na leto, lani pa niti enega,« pravi Matic Lenko iz Zavetišča Zonzani. Doda, da je usmrtitev zdravega psa v zavetišču potrebna v zelo redkih primerih, »ko na primer socializacija ni uspešna«. Na vprašanje, koliko psov so evtanazirali v zadnjih petih letih, odgovarja, da število niha med 10 in 20 (15 v letu 2018, 19 v letu 2019 in 15 v letu 2020). Poudari, da so poglavitni razlogi zdravstvene narave.
»Evtanaziranje zdravih živali se v našem zavetišču ne dogaja,« zatrjuje Marjan Ivan Kerčmar, dr. vet. med., direktor veterinarske ambulante Veterinaria Murska Sobota. »Za odločitev o evtanaziji morajo biti izpolnjeni strogi veterinarski strokovni pogoji. Včasih se zgodi, da se v zavetišču znajde žival, ki se je nikakor ne da socializirati, predstavlja nevarnost za skrbnika ali okolico ali pa je terminalno bolna ali poškodovana in je evtanazija edini možni izhod za preprečevanje nepotrebnega trpljenja živali,« pojasni. Leta 2016 so v njihovem zavetišču evtanazirali 19 živali, leta 2017 tri, leta 2018 osem, leta 2019 deset in lani pet. Kot pove sogovornik, so bili razlogi za evtanazijo neozdravljive bolezni, težke poškodbe in neobvladljiva agresivnost.
V majhnem zavetišču Johanca, ki deluje pod okriljem veterine Tolmin, sprejmejo na leto od tri do deset psov, ki jih večinoma vrnejo lastnikom. »Do zdaj nismo pri nas še nikoli evtanazirali zdrave živali, četudi je bila ta pri nas več kot 30 dni. In tudi v prihodnje je ne bomo,« so odločni v omenjenem zavetišču. Dodajo, da so evtanazirali le enega psa, »ki pa je bil tako nevaren za okolico, da ga nismo mogli ne hraniti in ne voditi na sprehode in smo menili, da bi bila prevzgoja zaradi velikih psihičnih težav psa nemogoča«. Psa so evtanazirali po odločbi veterinarskega inšpektorja.
V zavetišču Oskar pravijo, da jim na srečo ni bilo treba usmrtiti zdravega psa, saj vse živali oddajo, ena psička pa je pri njih že več kot pet let. V zadnjih petih letih so evtanazirali 35 psov, glavni razlogi pa so neozdravljiva bolezen, huda poškodba ali agresivnost živali, ki je bila nevarna človeku.
Tudi v Zavetišču Ljubljana zatrjujejo, da zdravih psov ne evtanazirajo, nevarne pse pa usmrtijo po odločbi uradnega veterinarja oziroma inšpektorja. V zadnjih petih letih so evtanazirali 33 psov, od tega devet zaradi agresije, ostale pa zaradi bolezni.
Andreja Šalamun
