Najnovejša študija ameriškega Centra za nadzor bolezni razkriva, da se v ZDA vsako leto zgodi okrog 4,5 milijona pasjih ugrizov, 800.000 primerov zahteva zdravniško oskrbo.
V ZDA je leta 2019 živelo okrog 328 milijonov ljudi, kar pomeni, da je pes ugriznil enega na 73 ljudi.
Statistika je naravnost zaskrbljujoča, a kot poudarjajo v omenjeni ustanovi, je treba podatke razumeti v širšem kontekstu, predvsem pa jih interpretirati s pravimi informacijami.
Najprej se je seveda treba vprašati, zakaj do pasjega ugriza sploh pride. Največkrat je pasji ugriz reakcija na stresno situacijo, prav tako pa je lahko posledica strahu ali grožnje, ki ju doživlja pes. Pes ugrizne tudi takrat, ko brani sebe, svoje mladiče ali lastnika. Prav tako lahko pes ugrizne tudi, ko se ne počuti dobro ali je prestrašen.
V Centru za nadzor bolezni so raziskovali tudi, katere pasme psov največkrat ugriznejo. Na prvem mestu lestvice je bila čivava, sledita ji buldog in pitbul, nato pa nemški ovčar, avstralski ovčar, lhasa apso, jack russell terier, kokeršpanjel, bulterier, pekinezer in metuljček (papillon).
Ob tem velja poudariti, da 81 odstotkov pasjih ugrizov ne povzroči resnih poškodb oziroma poškodb, ki bi zahtevale zdravniško oskrbo. Povedano še nekoliko drugače: možnost, da bi umrli zaradi pasjega ugriza, je po podatkih študije 1: 112400. Izkazalo se je tudi, da občutno večkrat ugriznejo psi, ki niso kastrirani oziroma sterilizirani, ter da četrtino ugrizov povzročijo psi, ki so priklenjeni na verige.
Sicer pa so ameriške zavarovalnice leta 2014 izplačale 530 milijonov dolarjev odškodnin, ki so bile posledica pasjih ugrizov. Število napadov psov na poštarje se v zadnjih letih v ZDA zmanjšuje: leta 2018 so jih našteli 5714, kar je 500 manj kot leta 2017 in 1000 manj kot leta 2016.
Raziskava se je osredotočila tudi na tiste pasme psov, ki imajo najmočnejši ugriz. Na prvem mestu je kangal, na drugem ameriški bandog, na tretjem pa cane corso. Sledili so jim bordojska doga, tosa inu, angleški mastif, kanarska doga, argentinska doga, volčji pes, leonberžan, akita inu in rotvajler.
In kako se izogniti pasjemu ugrizu? Raziskovalci opozarjajo, da naj se človek ne približa psu, ki ga ne pozna, ter da naj nikoli ne teče pred psom, kriči ali paničari. Če se vam približa nepoznan pes, ostanite mirni, ne tecite in ne vreščite, prav tako se izogibajte očesnemu kontaktu. Psa nikoli ne motite, medtem ko spi, se prehranjuje ali skrbi za svoje mladiče. Preden pobožate psa, vedno dovolite, da vas ovoha, nato pa ga pobožajte po hrbtu in raje ne po glavi. Če vas pes podere na tla, pa se zvijte v klobčič in se ne premikajte, prav tako se izogibajte očesnemu kontaktu in ostanite mirni.
Katja Željan
