Gosenice hrastovega sprevodnega prelca so v naših krajih praviloma prisotne kasneje od pinijevega – in sicer od maja do sredine julija.
Potem se zabubijo v gnezdih in v treh tednih se izležejo metulji. Hrastov prelec napada predvsem hrast, lahko tudi brezo, gaber, kostanj in bukev, ki rastejo v bližini glavnih gostiteljev. Hrastov sprevodni prelec je razširjen po vsej Evropi, tudi v Sloveniji, predvsem v hrastovih gozdovih. Gosenice hrastovega sprevodnega prelca se zabubijo v zapredkih na drevesih.
Gosenice obeh prelcev se premikajo v značilnih sprevodih in predstavljajo veliko nevarnost za ljudi in živali
“Poznamo še druge vrste iz rodu Thaumetopoea, katerih gosenice lahko izzovejo močno vnetno/alergijsko reakcijo po stiku s kožo in sluznicami, najdemo pa jih od centralne Evrope, preko Mediterana do Afrike,” povedo v Kliniki za male živali.
Poraščene so s številnimi drobnimi hitinskimi dlačicami, v katerih se skriva dražljiva beljakovina thaumetopoetin, ki povzroči, kot pojasnijo, neodvisno degranulacijo mastocitov, kar lahko vodi v hudo alergijsko/vnetno reakcijo.
Navadno pridejo psi in mačke v kontakt z gosenicami, ko se te gibajo po tleh v sprevodih. Redkeje se zgodi, da gnezdo gosenic pade na tla, njihove dlačice pa raznese veter.
V primeru suma stika živali z gosenico sprevodnega prelca TAKOJ poiščite veterinarsko pomoč!
Okrevanje živali je v veliki meri odvisno od hitrosti nudenja veterinarske pomoči. Prizadeto mesto sperite z (toplo) vodo. Drgnjenje/brisanje prizadetega mesta ni priporočljivo, saj se dlačice ob tem lomijo in prihaja do dodatnega sproščanja toksina.
Pozor! Gosenice pinijevega sprevodnega prelca že na prvih pohodih
