V povprečju se veterinarji s toplotnim udarom pri psih v poletnih mesecih srečajo vsaj enkrat tedensko, žal tudi s smrtnimi primeri.
»Daleč največ toplotnih udarov zaznamo pri brahicefalnih (kratkogobčnih) pasmah, pri katerih je že malo višja temperatura preveč za kakršnokoli fizično aktivnost,« pove doc. dr. Darja Pavlin, dr. vet. med. s Klinike za kirurgijo in male živali na ljubljanski Veterinarski fakulteti.
Ocenjuje, da je najpomembnejši vzrok prav ta anatomska posebnost, vendar pa lahko do toplotnega udara pride pri kateri koli pasmi. Pri pasmah z dolgim gobcem je potrebna bistveno daljša izpostavljenost in višje temperature (npr. psi v avtomobilu, na direktnem soncu, huda fizična aktivnost na vročini …).
Ali in kdaj bo do toplotnega udara prišlo, je veliko odvisno tudi od tega, kakšno sposobnost ohlajanja ima pes – tako na primer predebel, kratkogobčen pes brez kondicije, srčni bolnik, nevajen višjih temperatur težje prenaša vročino kot delovni pes v maksimalni kondiciji in vajen višjih temperatur.
»Za nekega brahicefalika bo morda preveč že sprehod na temperaturi nad 20 stopinj C, medtem ko bo neki športen pes ob ustrezni hidraciji dobro prenašal bistveno višje temperature,« pove strokovnjakinja.
Svetuje izogibanje nakupu brahicefaličnih pasem, sprehode poleti pa omejite na zgodaj zjutraj in zvečer. Pomembno je, da ima pes ves čas na voljo dovolj vode, da se izogibamo fizični aktivnosti v vročem delu dneva in da ne puščamo psa v avtu niti za minuto, preden se odpravimo s psom na pot, pa moramo avto dobro ohladiti.
Andreja Šalamun