Poldi je eden tistih psov, ki v svojem življenju res nimajo sreče. Sprva je bil najden kot izgubljen pes in predan v zavetišče.
Tam je bil kot mlad simpatičen pes z daljšo dlako kmalu posvojen.
Nekaj let je živel navidez brezskrbno življenje v svojem domu, nato pa bil iz neznanega razloga oddan v zavetišče. Postal je odveč.
Poldi se je na ponovno življenje v zavetišču težko privadil. Kako tudi ne, ko pa je enkrat je že okusil življenje v toplem domu s svojo družino. Minevali so tedni, meseci, a za Poldija ni bilo nobenega zanimanja.
Bilo je poletje, ki je zelo neugoden čas za iskanje novega doma. Večina ljudi je poleti z mislimi na morju in brezskrbnem uživanju. Le malokdo v tistih časih pomisli na dodatno odgovornost, torej posvojitev psa.
Ker se je zavetišče vztrajno polnilo, za Poldija pa kljub oglaševanju ni bilo posebnega zanimanja, smo ga namestili v začasno bivanje. Kmalu je posijalo sonce, saj se je zanj zanimala simpatična družina. Vendar je bila vez med začasno družino in Poldijem premočna, da bi ju lahko ločili. Odločili smo se, da ostane v začasni namestitvi, za vedno.
Sedaj lahko Poldi končno uživa brezskrbno življenje, z občutkom zaželenosti, ne glede na letni čas ali obveznosti. Tako kot se je on prilagodil družini, se družina prilagaja vsem njegovim potrebam in popolnoma nobenega razloga ni, da bi moral kdaj zapustiti svoj dom. Poldi živi v idiličnem okolju, obdan z gozdovi in v družbi pernatih in mačjih prijateljev, se pogosto nagajivo nasmeji, zavedajoč se, da ima vse. Poldi je pozabil na svojo prejšnjo družino in občutek nezaželenosti.
Nas pa take zgodbe vedno znova opominjajo na previdnost pri zaupanju ljudem. V trenutku se lahko navdušenje nad psom ali muco spreobrne v prelaganje odgovornosti in breme. Poldi je prav zato kar dvakrat pristal v zavetišču. Tretjič pa se mu je končno nasmehnila sreča, v kateri lahko uživa do konca svojih dni.
Katjuša Rajovec, Zavod Muri
