Psarna Amos de la Selva, Špela in Franci Adamič, delita težko, žalostno zgodbo o psu iz njihove psarne (v dogovoru z lastniki) v poduk vsem lastnikom psov. Dodajamo, tudi vsem skrbnikom mačk, ki so zaradi svoje svobode še bolj izpostavljene dejavnikom okolja.
Objavljamo besedilo v celoti.
Naš zlati kuža pasme Cane Corso je lani decembra pri 10 mesecih kazal znake slabega počutja: nerazpoloženost, jokanje brez jasnega vzroka, izguba apetita. Lokalni veterinar je sklepal, da gre za vnetje mehurja, ker smo bili veliko na snegu. Dobil je antibiotike in čez dva dni se je stanje izboljšalo, nato pa kmalu spet poslabšalo.
Test krvi je 10.dan jemanja antibiotikov pokazal povišan kreatinin (1.2) in ureo. Zdaj vemo, da takoj ko je kreatinin (CRE) nad zgornjo mejo, to pomeni težave z ledvicami. Veterinar je sklepal, da gre za posledico vnetja mehurja, ostale znake pa pripisal hormonski reakciji na goneče psičke.
Čez dober mesec nihanj dobrih in slabih dni ter postopnega hujšanja smo ponovno obiskali veterinarja, da bi se naročili na kemično kastracijo, v upanju, da ga “gonečke” ne bodo več motile in bo spet normalno jedel. Veterinar mu je vzel kri, rezultat pa je pokazal skoraj vse vrednosti izven normalnih, kreatinin je bil že 2,4.
Kuža je bil še isti dan urgentno sprejet na hospital oddelek Ljubljanske klinike Veterinarske fakultete kjer je ostal štiri dni. Diagnoza: AKI – akutna odpoved ledvic. Še bolj shujšanega smo ga dobili domov s tabletami proti slabosti in za prebavila, saj hudo ledvično okvaro spremljajo bruhanje, driska in kri v blatu. Vsi možni testi so bili negativni, vzrok pa neznan.
Ponujali smo mu najrazličnejšo hrano samo da bi dal kaj vase, saj je od prvega pojava simptomov izgubil kar petino svoje teže. V Ljubljani so nam predpisali Azodyl in Rubenal. Azodyl vsebuje žive bakterije, ki nase vežejo balast in se izločijo iz telesa ter tako razbremenijo ledvice, Rubenal pa zavira nastanek poškodb ledvičnega tkiva. Oboje je v Sloveniji nemogoče dobiti. V dveh dneh smo dobili Azodyl iz Dubaja, Rubenal pa s Hrvaške in Poljske.
Upanje nam je vrnila ekipa s klinike Zamba v Celju z go. Zoro na čelu. Moram jih omeniti, ker če bomo še kdaj imeli psa, ga peljem samo še tja. Zoro sem poklicala v petek popoldne, takoj ko sem izvedela, da je njena klinika prva v Sloveniji, ki dela dializo za male živali. Ko je slišala stanje našega kužka se je obrnila nazaj proti kliniki in čez dve uri je že imel operacijo. Vstavili so mu kateter v trebušno votlino, za domov pa smo dobili velik zaboj dializne tekočine in goro zdravil, ki so pomagala bogemu teleščku, da bi si opomoglo. Zora si je vzela čas še v soboto in nedeljo, da smo kužka rešili dehidracije ter opravili dializo in teste. Z dializo se je krvna slika v zgolj dveh dneh čudežno popravila, samo še kreatinin in urea sta bila izven normalnih vrednosti, pa še to zelo blizu zgornje meje.
Žal pa je manjkal samo še en korak, in sicer, da bi naš sonček začel sam jesti. Cane Corso potrebuje toliko hrane, da se s hranjenjem na brizgo ni mogel dovolj ojačati, da bi telo imelo moč, da se pozdravi. V nekem trenutku se je odločil, da ne zmore več, popolnoma je prenehal piti in jesti in se veliko prekmalu od nas za vedno poslovil. Neskončno ga pogrešamo in ne mine dan, ko ne bi mislili nanj.
Po smrti smo ugotovili še vzrok. Na terasi kavarne v Kranjski gori, kjer smo bili tisto zimo večkrat, uporabljajo za raztapljanje ledu bel granulat EisFresser, ki vsebuje več kot 50% kalcijevega klorida (CaCl2). Ta je za pse strupen, smrtno nevaren. Če ga zaužije, povzroči rane v ustni votlini, požiraniku, želodčku, lahko pa pride tudi do odpovedi ledvic, ki ni ozdravljiva, saj se ledvično tkivo ne obnavlja. Naš kuža je bil zelo rad na snegu, rad ga je tudi kdaj pojedel in je najverjetneje s snegom zaužil ta granulat. O dogodku sem obvestila Zvezo potrošnikov Slovenije, ki pa nima namena reagirati.
Naj bo ta neskončno boleča izkušnja vsaj opozorilo ostalim lastnikom psov kje vse preži nevarnost. Srčno upam, da nihče ne doživi podobne zgodbe.
Mi pa bomo v kratkem pripravili še nekaj vsebin na temo ledu in odtaljevanja – ter psov in mačk.
