Biti bi moral nadvse sproščujoč dan, ki se je začel z izletom v hribe, končati pa bi se moral s parom utrujenih nog v družbi tačk na kavču, pred televizijo. Namesto tega se je ravno ob vrnitvi iz koče zgodila nesrečna situacija, ki je nočna mora vseh skrbnikov psov.
Lora in njena skrbnica Suzana sta se po pohodniški poti vračali v dolino. Tik ob vrhu, ko sta se nahajali tako rekoč sredi gozda, se je zgodil nepričakovan pok. Nanj ni bil pripravljen nihče, tako Lora kot njena skrbnica ne.
Suzana je v trenutku, ko jo je Lora sunkovito potegnila v drugo smer, izgubila nadzor nad povodcem. Lora je z njim vred zbežala globoko v gozd. Čeprav je Suzana nemudoma odhitela za njo, jo je bilo seveda nemogoče ujeti. V tistem trenutku se je za Loro pričel beg za njeno življenje.
Suzana se je tako po nekaj urah vrnila v dolino k svojemu avtomobilu in v upanju, da Lora najde pot nazaj k njuni izhodiščni točki, tam prespala.
Za Loro se je izgubila vsaka sled
Takrat se je za obe pričela resnična nočna mora. Za Loro se je izgubila vsaka sled, občutek, da za sabo vleče povodec je bil naravnost grozljiv. Suzana je novico o nesreči objavila na družabnem omrežju, kjer je objava dosegla izjemno veliko število ljudi. Žal je ni opazil nihče.
Suzana se ni vdala, naslednji večer je »prespala« na mestu, kjer je Loro nazadnje imela v svojih rokah, na mestu pobega. Tudi naslednje jutro je Suzana razočarano ugotovila, da je še vedno ni ob njej. Iskali pa so jo tudi vsi njeni sorodniki in prijatelji.
Lora videna v dolini?
Kmalu pa je le dobila kanček upanja- prejela je klic, da je bila Lora videna v dolini, za sabo še vedno vleče povodec, so še znali povedati ljudje. Nemudoma se je odpravila tja, vendar je bila Lora zopet nekje drugje.
Zanjo se je zopet izgubila vsa sled. Pričeli smo jo iskati tudi mi, verjetno so vsi, ki so bili tisti trenutek na terenu in jo iskali, razmišljali o vseh možnih scenarijih. Kam se bo umaknila, bo šla zopet v gozd, kjer je v bistvu doživela zelo neprijetno izkušnjo (pok), ali bo morda, kljub temu, da je precej negotova, iskala bližino ljudi, se bo izogibala prometnih cest in najhujšega – avtoceste? Po nekaj dneh ni nihče več vedel, kje se pravzaprav nahaja, v kateri smeri je sploh tista prava pot za iskanje.
Kako določiti ceno za nekoga, ki ti v življenju pomeni največ?
Suzana je sicer že prvi dan po izgubi, kontaktirala ljudi, ki s pomočjo izurjenih smrčkov psov iščejo sledi za izgubljenimi psi. Vendar so bili ravno sredi iskalne akcije, ki je ni bilo mogoče prekiniti. Tako so se odzvali takoj, ko je bilo to mogoče. Medtem jo je Suzana (in vsi ostali) vsak dan iskala. Prevozila in prehodila je ogromno kilometrov, izobesila letake, objavila oglase na radiu in kontaktirala vsa zavetišča. V upanju, da k iskanju spodbudi čim več ljudi, je ponudila tudi denarno nagrado, ki pa ji jo je bilo izjemno težko določiti. Kot pravi, je bilo to nekaj težjega sprejeti, saj je izjemno težko določiti ceno za nekoga, ki ti v življenju pomeni največ.
Loro vendarle izsledili – izurjeni smrčki
Za trenutek se je zazdelo, kot da je iskanje brezsmiselno. Vse dokler je niso psi iz ekipe K9 Iskanje pogrešanih živali in ljudi zasledili prek svojih izurjenih smrčkov v okolici Blagovice, okoli 30 km stran od izginotja torej.
Naslednji dan je Suzana prejela težko pričakovan klic, res jo je nekdo videl v okolici Blagovice. Upanje torej ostaja, vendar Lora se je zopet spretno »skrila«. Suzana je odhajala na področje občine in tam puščala najrazličnejše predmete. V upanju, da jo Lora zazna. Ni hotela obupati nad njo, skupaj sta prebrodili večino njenih strahov, samo pok ji je ostal in ravno ta je bil kriv za pobeg.
Pes, ki je v boju za preživetje ne razmišlja o naučenih navadah ali o hrani, njemu je v tistem trenutku važna le ena stvar, to je, da preživi pred nevarnostjo.
Minevali so dnevi in sledi o Lori ni bilo več nikjer moč zaslediti. Suzana na družabnem omrežju zapiše srce parajočo objavo. Zopet je skupaj in v pomoč stopilo neverjetno število ljudi. Kot, da je na Lori nekaj posebnega, kot da smo skupaj z njo čutili vse strahove in stiske, s katerimi se je ves ta čas morala soočati.
Po dveh tednih …
Naslednji dan Suzana prejme nov klic, Lora se nahaja na travniku blizu Vranskega, tik ob glavni cesti. Odide tja in jo prvič po dveh tednih zagleda, Lora njena psička stoji na travniku v bližini treh ljudi. K sreči so Suzani iz K9 Iskanje pogrešanih živali pojasnili, da je zaradi travm in stresa povsem možno, da je Lora ne bo prepoznala. Suzana se usede na tla, v rokah drži njene najljubše priboljške.
Lora zbegano gleda ljudi okoli nje in Suzano in se v nekem trenutku ponovno odloči za beg. Zbeži preko ceste in proti naselju. Suzana je obupana, ampak se ne preda! V trenutku se odpelje za njo, čeprav jo je tako rekoč takoj izgubila izpred oči.
Srečen konec – sanje postale resničnost
Medtem prejme klic znanca, ki ji pove, da je ravnokar tekla mimo njegovega dvorišča, ponudi ji pomoč in skupaj se odpravita proti naselju. Vozita se počasi, avto se komajda premika, gledata po travnikih in obrobju gozdov.
Nakar Suzana v vzratnem ogledalu opazi kako ji Lora sledi! Sledila je njenem avtomobilu. Suzana se ustavi in odpre vrata, in Lora v trenutku skoči vanjo ter jo poljubčka. “To je neverjetno,” pravi Suzana. “Še danes zjutraj ko sva se skupaj zbudili sem se morala uščipniti, ker sem mislila, da sanjam, še pove. Ampak tokrat so moje sanje, da najdem svojo Loro iz prave nočne more, ki je trajala celih štirinajst dni, postale resničnost,” še doda. In Lora je zopet na varnem, ob njej.
