Dolenjska skriva kar nekaj zanimivih kotičkov in enega izmed najbolj nenavadnih lahko obiščete prav vse dni v letu. Še več, lahko si privoščite celo kopanje v toplem izviru z imenom Klevevška toplica. In to prav vse dni v letu!
Termalni izvir je ujet v presenetljivo velik bazen. Voda priteče na dan s temperaturo okoli 24 oC, kar pomeni, da je v njej prijetno zaplavati prav vse dni v letu. V hladnih dneh se nad bazenom dvigujejo meglice, kar daje kraju še posebno skrivnosten čar. Ob bazenu je več masivnih lesenih klopi in miz, ob katerih se lahko preoblečete. Bazen je dovolj globok, da je mogoče tudi zaplavati. Potrebna pa je previdnost pri vstopu in izstopu, saj so stopnice v bazenu zaradi razraščenih alg zelo spolzke.
(foto: Igor Fabjan)
Skozi sotesko
Pasji spremljevalci naj medtem na povodcu počakajo pri mizah, saj ni zaželeno, da se kopajo v bazenu. Vseeno jim lahko omogočite, da si zmočijo tačke in zaplavajo v le nekaj korakov oddaljenem tolmunu. V njem voda žal ni termalna. Za našo spremljevalko Lio pa je bila vseeno zelo zanimiva. Še posebno, ko je v tolmunu odkrila manjše ribe … V potoku med drugim živijo tudi raki in školjke.
(foto: Igor Fabjan)
Bazen se nahaja pod večjo skalo ob koncu manj kot kilometer dolge soteske, po kateri se prebija potok. Ta je presenetljivo slikovit, saj pada prek številnih manjših slapov, tvori brzice in se umirja v tolmunih. Žal so z izjemo spodnjega težje dostopni. Zato pa se je mogoče povzpeti po poti, ki spremlja desni breg potoka. Pot je precej strma in pretežno kamnita, zato ni najbolj primerna za manjše pse, še posebno, kadar je spolzka. Pot spremlja lesena ograja, ki pa ni videti najbolj zanesljiva, saj je na nekaterih delih podrta. Skozi slikovito sotesko, ki je zavarovana kot naravni spomenik, se lahko sprehodite v manj kot pol ure in po želji sprehod nadaljujete po redko naseljeni dolini. Možna je tudi krožna vrnitev po eni izmed cest, a najenostavneje se je vrniti po isti poti. S psom se lahko podate še na lažji sprehod ob robu gozda v drugi smeri. Po kakšnih petsto metrih je v gozdu nad potokom še en manjši izvir.
(foto: Igor Fabjan)
Ostanki graščine in dve podzemni jami
Soteska se prebija med Homskim hribom in gričem, na katerem je nekoč stal grad. Če se povzpnemo ali zapeljemo do gospodarskih poslopij (nekdanja grajska pristava) na vrhu grajskega griča, lahko po gozdni poti v bližini pridemo do skromnih ostankov nekdanje graščine. Nemško so jo imenovali Klingenfels – Zveneča skala in od tod naj bi tudi izviralo ime Klevevž. Kraj in grad omenja že Janez Vajkard Valvasor v knjigi Slava vojvodine Kranjske. Žal so ga požgali med 2. svetovno vojno, ohranilo pa se je nekaj zanimivih fotografij.
V gozdu se pod ostanki graščine skrivata dve podzemni jami: Zgornja in Spodnja Klevevška jama. Žal nista urejeni za obiske. Zgornjo jamo predstavlja nekaj več kot dvesto metrov dolg rov z ozkimi prehodi, spodnjo jamo pa sestavlja labirint vodnih, delno potopljenih rovov v dolžini okoli petsto metrov. V spodnji jami je tudi v Sloveniji edini znani termalni izvir s temperaturo 21 oC. Arheologi so našli v jamah prazgodovinsko keramiko, zanimivi pa sta tudi zaradi majhnih jamskih živali – od netopirjev do hroščev.
(foto: Igor Fabjan)
Navodila za pot
Klevevško toplico boste našli dobrih osem kilometrov stran od mnogo bolj znanih Šmarjeških toplic. Na pot se je najbolje podati po dolenjski avtocesti, v bližini Otočca pa zavijete na izvoz Kronovo. Potem nadaljujete vožnjo skozi Šmarješke toplice, ki so z velikim parkom tudi zelo primerne za sprehod s štirinožnimi prijatelji. Nato sledi kraj Šmarjeta, termalni izvir pa boste našli nedaleč stran od vasi Grič pri Klevevžu. Pred krajem Zbure boste naleteli na odcep s kažipotom, ki levo usmerja v vas. Cesta se povzpne na manjši hrib med vinograde in sadovnjake, na vrhu pa je v križišču treba vožnjo nadaljevati naravnost. Po nekaj sto metrih spusta se levo odcepi cesta za Klevevž. Na dnu doline se konča z manjšim peščenim parkiriščem ob dveh stanovanjskih hišah. Ena je urejena v nekdanjem grajskem mlinu, na kar spominjajo vodno kolo in mlinski kamni ob potoku.
Avtor: Igor Fabjan
