Z 9-letno višavsko terierko sva prehodila že 50 lokacij. Lani septembra sva šla na pohod na dvatisočaka – Vrtačo.
Naša Liza je višavska terierka. Letos maja bo praznovala 10 let. Več kot leto dni je diabetik, zaradi česar ji 2x dnevno dajemo injekcije inzulina in CDB kapljice. Toda to ji ne uniči njenega duha. Od nje sem se naučil, da dokler je upanje je pot. Živali se ne pomilujejo, ampak iščejo rešitev.
Pohod iz Ljubelja na Vrtačo
Pot sva prehodila septembra 2019, ko je bila še zdrava. Startala sva iz Ljubelja. Potem pa čez Zelenico in do razpotja, kjer izbiramo med potjo na Stol in Vrtačo. Potem pa slalom po stezi med rušjem. Višje pa na travnata pobočja Vrtače. Potem pa sva prišla na greben. kjer se naravnost odcepi še ena pot na Stol, midva sva šla na desno po grebenu osvojit Vrtačo. Nazaj sva šla po isti poti.
Nisem si mislil, da bo moja najboljša prijateljica
Ko smo dobili Lizo na željo hčerke sem se strinjal. Samo nisem si mislil, da bo postala moja najboljša prijateljica. Pred približno devetimi leti sem imel približno 6 mesecev serijo angin. Ko sem se pobral, sem bil precej oslabel. Tako sva z Lizo začela hoditi na sprehode v okoliške hribčke itd. Bolj potrpežljivega sopotnika od psa ni. Saj so poti trajale precej dlje kot sicer in trajajo zdaj. Ampak je šlo.
Dovolj vode in dovolj postankov
Ko sva počasi začela osvajati daljše poti in višje vrhove sem ugotovil, da se z njo da. Pasma in velikost nista ovira, vse je v naši glavi. Je pa res, da imam zanjo vedno dovolj vode. Hrano redko, ker nerada je po poti.
Pred diabetsom je lahko prehodila od 5 do 10 ur. Na daljših pohodih sva imela vedno dovolj odmora. Vsaj enega ponavadi nazaj grede okoli 30 min ali več pri kakšnem planinskem domu ali planšariji. V primeru Vrtače na Zelenici. Vmes pa nekaj krajših. Odvisno od njenih želja.
Saj se ponavadi na daljših pohodih utrdi vez med psom in skrbnikom in se nekako ve, kdaj kdo kaj rabi.
Preberite tudi:
Vsaka pasma ima drugačne potrebe po sprehodih – koliko je treba sprehajati katero?