Mačji svet

Diagnoza: Sladkorna bolezen pri mački

foto: Nina Špegel (na fotografiji njen Geri)
Sladkorna bolezen pri mačkah ni tako redka. Največkrat se pojavi pri starejših mačkah, v obliki, ki jo pri ljudeh poznamo kot ‘tip 2’, povezana z debelostjo, premalo aktivnosti in procesi staranja.

Svojo izkušnjo nam je zaupala Nina Špegel, ki s svojim Gerijem že nekaj let uspešno obvladuje sladkorno bolezen.

»Pogledal me je s takimi očmi, da sem v trenutku vedela, da je nekaj narobe«

Poleti, pet let nazaj, je Geri začel postajati malo vitkejši mačkon. Zadnje čase je popil več vode, večkrat na dan. Proti mraku je ležal na okenski polici v svoji mačji drži z naprej stegnjenimi sprednjimi tacami. Ko sem prišla do njega in ga zbudila iz rahlega mačjega spanca, me je pogledal z drugačnimi očmi. Ne preveč bistrimi, takšnimi, da sem v trenutku vedela, da je nekaj narobe.

Naslednji dan smo se odpeljali v veterinarsko ambulanto, kjer so mu odvzeli vzorec krvi in urina in v čakalnici smo počakali na prve izvide. Veterinarka me je po morečem čakanju poklicala nazaj v sobo za preglede, kjer sem izvedela, da je Gerijeva glukoza izven referenčnih vrednosti; znašala je 22 mmol/L na tešče. Čeprav se mačkom med stresom, kar obisk veterinarja vsekakor je, vrednost glukoze v krvi lahko poviša, je ta vrednost vseeno tako visoka, da je nakazovala na sladkorno bolezen.

foto: Nina Špegel (na fotografiji njen Geri)

Bolezen je obvladljiva

Sledile so obširne razlage o sladkorni bolezni pri mačkih in o načinu zdravljenja z inzulinom.

Najpomembnejši nasvet za vse, ki ste pri veterinarju izvedeli, da ima vaš maček ali pes sladkorno bolezen – ne obupajte, sliši se grozno, vendar v praksi ni, bolezen je resnično obvladljiva in presenečeni boste nad tem, kako hitro se človek navadi na rokovanje z iglami. Po treningu dajanja injekcij na veterini je sledilo intenzivno nekajmesečno obdobje uigravanja in usklajevanja. Inzulin se mačkom daje subkutano, kar pomeni, da ob straneh trupa v predelu reber s prsti primemo že samo po sebi dokaj debelo mačjo kožo in v to gubo apliciramo injekcijo. Moj Geri je izjemno razvajene sorte, zajoka že ob najmanjšem nelagodju, pa se je na vbod igle dokaj hitro navadil. V vsem procesu navajanja na malo drugačen način življenja z mačkom je bilo zame najtežje dejstvo, da se znižanje in stabiliziranje vrednosti glukoze ne zgodi čez noč. In da, čeprav imam doma zdravilo in ostale pripomočke, oba potrebujeva čas, da ugotovim pravo dozo, s katero ne bo nevarnosti hipoglikemičnega šoka in s katero se bo hkrati čim dlje med dnevom raven glukoze obdržala v okviru sprejemljivih vrednosti. Geri dobi injekcijo inzulina dvakrat dnevno, saj je to po izkušnjah zanj najboljša opcija za vzdrževanje stabilne vrednosti glukoze. Preizkusila sva dve vrsti inzulina in se odločila za inzulin detemir za sicer humano uporabo, s katerim se mu je vrednost glukoze hitreje in bolj dolgotrajno stabilizirala. Trenutno kot 8-kilogramski maček (je velik in dolgih nog) prejema 1,5 enote zjutraj in zvečer, kar najlažje in najnatančneje odmerim s 40 IU brizgami. Igle sva testirala v treh različnih velikosti in se odločila za velikost 0,45 x 16 mm. Pri malenkost debelejših in daljših iglah je pri vbodu sledil kratek jok, pri malenkost tanjših in krajših pa se je po enem tednu vrednost glukoze v krvi povišala. Po mojih izkušnjah igle, krajše od 15 mm, niso dovolj dolge za učinkovito dostavo inzulina pod kožo; vsaj za Gerija ne.

foto: Nina Špegel (na fotografiji njen Geri)

Bistveno je merjenje koncentracije glukoze

Merjenje koncentracije glukoze v krvi je bistvenega pomena na začetku pa tudi kasneje za vzdrževanje ali po potrebi prilaganje doze. Morda je merjenje koncentracije glukoze v krvi mačk še najbolj zahtevno opravilo, ki pa se ga je – tako kot dajanja inzulina – najboljše lotiti v okviru igre. Najbolj enostavno boste kapljico krvi iz kapilar na robu ušesa odvzeli, če bo maček čepel ali ležal. Da bo odvzem kapljice krvi z lanceto čim hitrejši, je treba mačja ušeska ogreti – in to najlažje naredimo z masažo. Mački božanje in masažo obožujejo, zato jih lahko masiramo po glavi in robovih ušes. Najlažje je kapljico krvi pridobiti z varnostno lanceto za enkratno uporabo globine 2,2 mm (uporabljam Wellion lancete z oznako 23G). Varnostne lancete za enkratno uporabo imajo pokrovček, ki je mačkom zanimiv. Merjenje koncentracije glukoze s kapljico krvi, odvzete z roba ušes, vam bodo pokazali in opisali v veterinarski ambulanti, se pa pri tem postopku in uporabi omenjenih lancet same igle ne vidi in tudi bolečine mački pri tem ne občutijo.

foto: Nina Špegel (na fotografiji njen Geri)

Obvezna prva pomoč za morebitni glikemični šok (‘hipo’)

Poleg inzulina, brizg in igel, ki jih sestavimo v injekcijo, lancet, merilnih lističev in glukometra je obvezna še prva pomoč pri morebitnem hipoglikemičnem šoku. Če se vrednost glukoze drastično zniža, je lahko to za mačka usodno. Zato je pri roki vedno treba imeti glukozo z dodanim magnezijem, ki ga kupite v lekarni ali na veterini, uporaben pa je tudi med. S sladkorno zmesjo ali medom ob morebitni hipoglikemiji izdatno namažete dlesni, jezik in gobček. Iz izkušenj je za takšne trenutke bolje imeti pri roki tudi mokro mačjo hrano, ki jo lažje pojejo kot brikete.

Pet let mineva od diagnoze sladkorna bolezen pri Geriju in trenutno jo še vedno uspešno obvladujeva. Veselim se vsakega dodatnega leta, ki ga preživi ob meni.

Nina Špegel

error: Kopiranje teksta ni mogoče.