“S spoštovanjem pozdravljam vse navzoče in se pridružujem razpravi o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali,” so pričeli predstavitev svojega predloga na nedavni seji (o kateri bomo še pisali) v Društvu za lepše mačje življenje Vojnik.
Življenjskega pomena za vse trpinčene, zanemarjene in zavržene živali je naslednja rešitev, ki jo podpirajo in zahtevajo njeno vključitev v Zakon o zaščiti živali: društvom, ki so na podlagi tega zakona pridobila naziv, da delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali, se omogoči aktivno sodelovanje pri svetovanju skrbnikom živali in sodelovanje z nadzornimi organi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, tako da se imenuje pooblaščene svetovalce za zaščito živali.
“Želimo, da se na ta način doseže ukrepanje v primeru kršitev zakona in posledično zajezi poplava odmetavanja mačk na vse mogoče in nemogoče kraje v vseh nemogočih im mogočih stanjih,” so dejali in svojo zahtevo utemeljili s konkretnim primerom muca Tigerčka.
Primer mačka Tigerčka
“Spoznali smo ga pred leti, ker je k nam prihajal na hrano. Maja 2021 je z luknjo na hrbtu prišel po pomoč, ker mu je lastniki niso nudili. Opustitev pomoči živali in to celo lastniški živali, je kršitev 4. člena l. alineje ZZZiv. Potreben je bil operativni poseg, dajanje antibiotikov, čiščenje drenaže. Dva tedna se je zdravil pri nas. Skoraj vsak dan so trije njegovi lastniki prihajali k njemu na obisk, ker ga z ovratnikom po njihovih besedah niso mogli imeti v hiši. Menili smo, da so lastniki neuki skrbi za muca, zato smo jih o tem poučili in primera inšpekciji takrat nismo prijavili. Ko se je pozdravil, so ga spet prevzeli v svojo “oskrbo”. Pa vendar je muc vsak dan prihajal k nam na hrano in večino dneva preživel pri nas do sredine maja letos.
Vedeli smo, če bi lahko, bi prišel. Zato smo vprašali njegove “lastnike”, kje je. Dali so ga stran, bojda mami lastnice. ZAKAJ? Ker se kar naenkrat naj ne bi razumel s psom, ki so ga nabavili pred kakim letom. Pa v glavnem je bil muc zunaj. In ker naj bi ga drugi mački tepli. V zadnjih dveh letih k nam ni prišel nikoli poškodovan.
Zaradi suma zapustitve živali, kar je kršitev 15. člena, 12. alinee ZZZiv, smo zadevo prijavili inšpekciji.”
Kje je muc Tigerček?
“Dobili smo enostavčni odgovor, da je muc na drugi lokaciji. Dejanske preverbe ali je muc na drugi lokaciji pa ni bilo. Po zgoraj opisanem nujnem kirurškem posegu, smo lastnico muca prepričali v čipiranje, glede na to, da je bil zunanji. Tudi to smo uredili mi. Spremembo naslova bivanja je potrebno evidentirati v registru, kar ni bilo narejeno in je kršitev 6.a člena, 3. odstavek, 1. alinea ZZZiv.
Na nadrejenem inšpekcijskem organu smo podali pritožbo zaradi malomarnosti postopka. V tem času smo bojda novo lokacijo Tigerčka ugotovili sami in preverili njegovo prisotnost na navedeni lokaciji.
Ni ga bilo na navedeni lokaciji. Ne muca, ne posodic s hrano in vodo, ničesar. Nadrejeni organ je odredil, da se preveri prisotnost muca na novi lokaciji. Po njegovih besedah so ugotovili, da muca na navedeni lokaciji ni. In dobili smo tako imenovani enostavčni odgovor: postopek je zaključen.
Res gre “samo” za muca, ki pa je pa prav tako živo, čuteče bitje, ki nima svojega glasu, da bi prosil za pomoč. Zato smo tu društva in inšpekcija, da ukrepamo v njegovo dobro in v dobro vseh tistih ki nimajo drugega kot nas. Vsi dokazi za zapustitev in zanemarjanje muca v tem primeru obstajajo, pa ni bilo narejeno nič. Hoteli smo, da se ugotovi, kaj se je z mucem zgodilo, za kar menda inšpekcijski organi obstajajo, in da se ugotovitve sankcionirajo . Od prvotne inšpektorice smo dobili izjavo, da je pač taka slovenska kultura. In zakaj je taka? Ker se proti krivcem mučenja živali kljub dokazom ne ukrepa.”
Potrebni pooblaščeni svetovalci za zaščito živali
Zato društvo podpira imenovanje pooblaščenih svetovalcev za zaščito živali: “Ne samo zaradi opisanega primera. Tudi zato, ker se društva na terenu soočamo s katastrofalnimi razmerami, v katerih živali živijo. Ni treba imeti doktorata, da vidiš, da je govedo v lastnem gnoju do kolena, da nimajo hrane, da nimajo vode, da mačke pijejo gnojnico in posledično umirajo v mukah.
Podpiramo in zahtevamo uveljavitev obveznega označevanja mačk. Tudi to lahko podkrepimo z ugotovitvami pri obisku velikega števila kmetij.
V večini primerov ne sprejmejo ponudbe zastojnske sterilizacije/kastracije. Izgovori so naslednji: za vsak slučaj rabimo zalogo mačk. Nekaj jih povozi avto, nekaj jih odnese lisica, nekaj jih crkne same od sebe. če pa je višek, se odvržejo na nemogoče kraje, v nemogočih stanjih. Posledica so polna vsa slovenska zavetišča, društva pa v dolgovih..
Zato močno podpiramo in zahtevamo uveljavitev obveznega označevanja mačk ter opredelitev hude malomarnosti kot mučenje živali.”
Predlagajo, da inšpekcija kazensko odgovarja
“Zakon sam po sebi pa ne bo imel učinka, če inšpekcije ne ukrepa v primeru ugotovljenih nepravilnosti v ravnanju z živalmi. Zato dodajamo predlog: Inšpekcija je kazensko odgovorna v primeru neukrepanja pri ugotovitvi kršitve Zakona o zaščiti živali.”
Za konec pa so poudarili: “Mi smo glas živali, same ga nimajo. “
