Zadnjih deset let in več vsa strokovna literatura priporoča sterilizacijo psičk pred spolno zrelostjo. Zgodnja sterilizacija ima svoje prednosti. Navadno se psička ženi enkrat do dvakrat letno. Vse skupaj traja nekako tri tedne. Psička ima otečeno sramnico, krvavi in s svojim vonjem privlači trume pasjih oboževalcev. Tudi obnašanje se spre-meni, nagon lahko prevlada in marsikatera pobegne s svojim pasjim ljubimcem. S sterilizacijo vse to odpade. Seveda sterilizacija prepreči brejost. Z zgodnjo sterilizacijo preprečimo veliko verjetnost pojava raka na mlečni žlezi, ki se pojavlja pri srednje starih do starih psičkah, preprečimo tudi pojav vnetja maternice, zmanjšamo ne-varnost sladkorne, ki se pojavlja pri starejših psičkah po gonitvi. In slabe plati? Vsak kirurški poseg, vsaka narkoza predstavlja določeno tveganje tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. Zlasti pri psičkah večjih pasem se občasno pojavi urinarna inkontinenca. Ko psička leži, ji lahko po kapljicah uhaja urin. Pojavi se lahko kmalu po sterilizaciji ali pa čez leta. Določene pasme so temu bolj podvržene. K sreči pa obstajajo zdravila, ki to uhajanje urina uspešno preprečijo. Če vse skupaj pretehtamo, je več razlogov za sterilizacijo kot ne.
Kako naj ravnam v primeru sterilizacije, s katero se po posvetu z veterinarjem kar ne morem sprijazniti?
V tej pomladi smo dobili prisrčno psičko, pasme mini koder, ki je trenutno stara malo manj kot štiri mesece. Zanima pa me, kako naj ravnam v primeru sterilizacije, s katero se po enem od posvetov v Kamniški veterinarski ambulanti kar ne morem sprijazniti. Kakšno je vaše mnenje o tem?